1. 1. neomejeno trajanje: prostor in čas; čas teče; ekspr. čas beži, se vleče; meriti čas; enota časa / v teku časa / s časom se bo marsikaj spremenilo sčasom
2. 2. navadno s prilastkom omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja: zdaj ni časa za take stvari; za kratek čas je skočil k sosedu; gradnja je odložena za nedoločen čas; ves čas je stal; že dalj, dolgo časa ni bilo dežja; že nekaj časa ga čakam; čez nekaj, nekoliko časa sem ga zopet srečal; pog. vsake toliko časa je treba stroj očistiti od časa do časa; imeli smo toliko časa, da smo si ogledali najnujnejše; narediti kaj v doglednem, rekordnem času; delo je opravil v istem času kot drugi; veliko časa je porabil za učenje; med tem časom, ko ga ni bilo doma, se je marsikaj spremenilo / star. ta čas tajnik zdaj, sedaj
   // čez čas je spet spregovoril čez nekaj časa; določen čas ga ne bo nekaj časa; pog.: en čas bom čakal, dolgo pa ne nekaj, malo časa; čez en čas se je spet oglasil čez nekaj časa
   // pred časom so bili še vsi njegovega mnenja do nedavnega, ni dolgo od tega
   // od časa do časa je drget prešinil zemljo v manjših časovnih presledkih; ves čas, odkar je prišla, samo klepeta kar naprej, neprestano
   // za čas nam je izginil izpred oči za kratek čas, za trenutek; umakniti se za časa začasa
   // točka v neomejenem trajanju: objavili so datum, čas in kraj prireditve, odhoda / napovedovalec v radiu je povedal točen čas koliko je ura
   // od tistega časa ni več govoril
3. 3. omejeno trajanje
   1. a) s katerim človek razpolaga: pridem, če bo čas; nima časa za razvedrilo; s pridom izrablja svoj čas; nočem vam krasti dragocenega časa; ekspr. po gostilnah trati, ubija, zapravlja čas; zmeraj najde čas za branje; pog. utrgala, vzela si je čas za vzgojo otrok; takrat ni bilo časa za pogajanje dovolj časa
      // ker ni v službi, ima dosti časa prostega časa; izgubljen, zapravljen čas nekoristno porabljen
      // prosti čas s katerim človek po opravljenem poklicnem delu lahko sam razpolaga
   2. b) s prilastkom ki je dogovorjeno ali določeno za kaj: čas za povračilo dolga je pretekel; opravil je vse v prej določenem času; za prijavo je že skrajni čas; zadnji čas je, da to storiš; dali so mu čas za premislek; ni še čas za kosilo / obratovalni čas / vrnil se je o pravem času, ob času pravočasno
      // trgali so pred časom, zato je grozdje kislo predčasno; zaradi nezadostne hrane umre dosti ljudi pred časom prekmalu, prezgodaj
      // delovni čas uradno določeno trajanje (dnevne ali tedenske) zaposlitve; deljen, izmeničen delovni čas; osemurni delovni čas
   3. c) s prilastkom ki je ugodno, primerno za kaj: bo že prišel čas, ko bova obračunala; spregovoril je ob nepravem času, v ugodnem času; do koče smo prišli ravno pravi čas, potem se je ulila ploha; to ni primeren čas za obiske, učenje; takrat ni bil čas za pogajanje pravi čas
      // naš čas še ni prišel; njegov čas je minil / ekspr. čas je že, da poveste svoje pripombe potrebno, nujno je; čas je pozabiti stare razprtije
   4. č) s prilastkom v teku dneva, leta: vsak dan odhaja ob istem času; čas košnje, čas največjega dela; v času glavne sezone; v času od zgodnje jeseni do začetka zime; poletni, zimski čas; predpustni čas; zdravnik mora k bolniku ob vsakem času kadarkoli
      // vsak čas se lahko vrne kmalu, vsak hip
      // pomlad je najlepši letni čas / z oslabljenim pomenom: v večernem času se je zrak prijetno ohladil zvečer; v času počitnic med počitnicami, o počitnicah
   5. d) s prilastkom v življenju, bivanju: čas mladosti, staranja; v času zorenja
4. 4. tudi mn., navadno s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred: ta čas mi bo ostal za vedno v spominu; to je bil za narod usoden, odločilen čas; poznata se iz partizanskih časov; razvoj gospodarstva v povojnem času; v prejšnjih, davnih, starih časih; bil je eden največjih umetnikov vseh časov; v času okupacije, turških vpadov / to je nenavadno za naš čas sedanjost; tu je vse tako kot prejšnje čase nekdaj, v preteklosti
   // za časa Rimljanov / v zadnjem času, zadnje čase si se zelo spremenil; prve čase je imela še nekaj upanja sprva; svoj čas svojčas, svoje čase je bil velik gospod nekoč, prej
   // razmere, okoliščine, stvarnost v omejenem trajanju: danes niso časi za tako brezskrbno življenje; ni se mogel prilagoditi novemu času; za tiste čase so bile njegove ideje napredne; v teh časih tak človek ne more najti razumevanja; današnji, dobri, stari časi; težki, žalostni časi; pesn. grenki časi; ekspr. obetajo se mu zlati časi / gledališče je ogledalo časa; delo je napisano v duhu časa; odnesel ga je tok časa / ekspr. to so bili časi! dobri, imenitni
   ● odločite se, še je čas ni še prepozno; prišel bom, če mi bo čas dopuščal če bom imel čas; ker so dela prepozno začeli, jih bo lovil čas bodo morali hiteti; stavbo je že načel čas, ekspr. zob časa zaradi starosti začenja razpadati; pri delu ga je čas prehitel dela ni utegnil dokončati; ekspr. s tem ne bom izgubljal časa se ne bom ukvarjal; s petjem si krajša čas se zabava, odganja občutek praznote; ekspr. bogu čas krasti lenariti; s klepetanjem si preganja čas se kratkočasi, se zabava; presti čas z igro prstov kratkočasiti se, zabavati se; vidita se na redke, ekspr. svete čase malokdaj, poredkoma; ekspr. na, za (vse) večne čase se mu je zameril za zmeraj; publ. pridobiti na času storiti kaj prej kot v določenem času; imeti časovno prednost pred kom; iti, hoditi s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; ekspr. že lep čas nismo videli dobrega filma precej dolgo; dolg čas dolg čas mu je dolgčas; ekspr. dolg čas prodajati dolgočasiti se; iz dolgega časa si žvižga iz dolgočasja; od dolgega časa je ves bolan od dolgočasja; kratek čas delati komu kratek čas kratkočasiti, zabavati ga; slikanje mu je le za kratek čas za razvedrilo, v zabavo; ekspr. ima pisan, zlat, židan čas veliko prostega časa; star. bliža se ji njen čas porod; redko svoj čas je preživel mirno svoje življenje; star. bolnik ima svoje čase obdobja, ko ga bolezen napade; vsako delo potrebuje svoj čas se ne da opraviti v prekratkem roku; njegovo delo v svojem času ni našlo razumevanja ob nastanku; bilo je ob tistem času, ko se mu je rodil otrok tedaj; toliko časa je delal, pa nima svojega kotička dolgo, daljši čas; ekspr. dober, lep del časa je zapravil v gostilni večino časa; kolo časa se ne more obrniti nazaj preteklost se ne vrne; knjiž., ekspr. bil je pravi otrok svojega časa človek s tipičnimi značilnostmi časa, razmer, v katerih je živel, ustvarjal; ekspr. je na tesnem s časom ima zelo malo časa (za kaj); ekspr. za božji čas! izraža nejevoljo, nestrpnost; čas celi rane; čas prinese svoje po daljšem trajanju se stvari omilijo; pustimo času čas pustimo, da se stvari normalno razvijajo; vse ob svojem času; vsaka reč le nekaj časa traja vse se spremeni, nič ni večno; njegov odstop je samo še vprašanje časa moral bo odstopiti, samo ne ve se še, kdaj; preg. čas je zlato
   ♦ astr. sončni čas po Soncu merjeno trajanje; krajevni ali lokalni čas po krajevnem poldnevniku merjeno trajanje; fiz. nihajni čas čas, ki ga porabi nihajoče telo za pot od ene skrajne lege do druge in nazaj; fot. čas osvetlitve trajanje osvetlitve filma pri fotografiranju; aparat z več časi z napravami za uravnavanje trajanja osvetlitve; geogr. greenwiški čas; jur. čakalni čas; čas zastaranja; kem. razpolovni čas čas, v katerem razpade polovica atomov radioaktivne snovi; lingv. čas gramatična kategorija za izražanje sedanjosti, preteklosti in prihodnosti glagolskega dejanja; sedanji, pretekli, prihodnji čas; prislovno določilo časa; tvorba časov; šol. učni čas trajanje pouka; šport. dosegel je dober, rekorden čas rezultat pri hitrostnem športu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. redko čohalo: očistiti čohalnik
2. 2. agr., lov. drevo, kol, ob katerega se čoha živina ali divjad

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. spodnji, osnovni del posode ali posodi podobne priprave: izbiti sodu dno; napraviti, očistiti dno; vstaviti sodu dno; gošča se zbira na dnu lonca; kovček z dvojnim dnom; ravno dno; skleda brez dna / dno ladje, panja; posteljno dno iz žične mreže / izpiti kozarec do dna do konca, popolnoma
   // kot poziv pri pitju do dna! / pesn. izpiti kupo bridkosti do dna
   // spodnji, najnižji del poglobitve v zemeljski površini: voda je tako globoka, da ne dosežeš dna; ladja je zadela ob dno; morsko, rečno dno; peščeno dno; plitvo dno; kamenje na dnu potoka / v dno se je prišlo po skalnati in grmičasti strmini; pren. dno neba
2. 2. navadno s prilastkom del prostora ali plast, ki je tik nad spodnjo ploskvijo: zajeti vodo z dna; potopiti kaj na dno morja; pog. kaj delate s čolnom, bi radi šli na dno? bi se radi potopili; na dnu brezna, jame je temno; globoko v dnu je ležalo mesto; pren. s pogledom je hotel prodreti na dno njegove duše; na dnu sta si prav blizu, saj sta že dolgo prijatelja; če natančneje presodimo, ni na dnu nič resnega
   // spodnji del česa: tam je dno stene; brezno je segalo nekako do dna hriba; sedel je na dnu stopnic
   // najbolj oddaljeni del česa: z dna ulice so prihajali neprijetni zvoki / v dnu oči je smeh; pren., vznes. njegov glas prihaja k nam iz dna stoletij
3. 3. knjiž., navadno s prilastkom najnižji, najrevnejši družbeni sloj: dno družbe; v drami je prikazano dno takratnega življenja; ljudje z malomeščanskega dna / bil je pometač, živel je prav na dnu
4. 4. ekspr., v prislovni rabi, s predlogom, v zvezi dno duše, srca izraža visoko stopnjo, intenzivnost čustvene prizadetosti: iz dna duše je prepričan; iz dna srca sem ti hvaležen; ljubiti, sovražiti iz dna srca; v dno duše, srca ga je bilo sram / v dnu svoje duše se je čutil ponižanega
   // v zvezi do dna popolnoma, čisto: dojeti do dna; dogodek ga je do dna pretresel; spoznal ga je do dna
   ● pog., ekspr. ta človek nima dna ni mu nikoli dovolj jedi in pijače; tej stvari ne vidim dna konca; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; ekspr. ta prepad je brez dna zelo globok; pogledati, seči stvari do dna spoznati, kar je zanjo najvažnejše in najznačilnejše; priti vprašanju do dna razrešiti vprašanje; dihniti iz dna globoko iz pljuč; iz dna spremeniti življenje popolnoma, v celoti; publ. naše moštvo je na dnu tabele na enem izmed zadnjih mest; na zadnjem mestu; ekspr. polniti sode brez dna opravljati nekoristno delo; opravljati delo, ki ni nikoli končano
   ♦ anat. lobanjsko dno sestavljena ploščata kost, ki deli lobanjsko votlino od ustne in nosne votline; medenično dno mišična obloga spodnjega dela medenice; bot. listno dno del lista, kjer vstopa iz stebla osrednja listna žila; geogr. dno doline; muz. resonančno dno spodnja plošča resonančnega trupa pri klavirju, godalih in nekaterih brenkalih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

izmít tudi zmít -a -o: izmita posoda; nebo je kakor izmito

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

izpárjen -a -o: izparjen sod

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. z vodo ali drugo tekočino (dokončno) očistiti: izplakniti perilo; umiti in izplakniti posodo; izplakniti v mrzli vodi
2. 2. z vodo ali drugo tekočino na hitro očistiti brez drgnjenja: kozarci so čisti, samo izplakni jih / izplakniti usta; z vodo si izplakniti obraz
   ● ekspr. izplakniti si grlo kaj popiti
3. 3. z vodo ali drugo tekočino odstraniti zlasti umazanijo: izplakniti prah z obraza; pren., ekspr. izplakniti si jezo z vinom

izpláknjen in spláknjen -a -o: izplaknjene steklenice; izplaknjeno perilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. z vodo ali drugo tekočino (dokončno) očistiti: izprati perilo; izprati v mlačni vodi; dobro izprati / izprati rano z alkoholom; izprati si usta
   ♦ med. izprati želodec s tekočino, navadno z vodo, odstraniti iz želodca strupene ali odvečne snovi
2. 2. z vodo ali drugo tekočino odstraniti zlasti umazanijo: izprati belež s tal; izprati kri z roke; izprati milnico; izprati madež z bencinom
3. 3. s trajnim ali ponavljajočim se tokom odstraniti kaj drobnega: naliv je izpral rodovitno plast zemlje / voda je izprala skalo
4. 4. mont. v vodi ločiti koristne rudnine ali premog od jalovine: izprati zlato

izprán tudi sprán -a -o 
1. 1. deležnik od izprati: izpran madež; lepo izprano perilo
2. 2. ki je zaradi pranja izgubil prvotno kakovost, lastnost: obledela in izprana ruta / izprane barve / izprano seno / od dežja izpran napis; prim. sprati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. odstraniti odvečno iz česa: iztrebiti mlad gozd; iztrebiti travnik / iztrebiti jarek, žleb očistiti
   // iztrebiti ribe, srno odstraniti drobovje; iztrebiti solato otrebiti
   // izkrčiti: iztrebil je gozd in ga spremenil v polje / iztrebili so si laz in posadili krompir
2. 2. povzročiti, napraviti, da kaj na določenem mestu ali v celoti ne obstaja več: iztrebiti plevel; iztrebiti škodljivce; to žival so z lovom skoraj docela iztrebili / ekspr. fašisti so hoteli iztrebiti cele narode / iztrebiti luteranstvo / iztrebiti predsodke

iztrebíti se in iztrébiti se, tudi iztrébiti se tudi strebíti se in strébiti se, tudi strébiti se 
1. 1. izločiti neprebavljene delce hrane skozi črevo: bolnik se je iztrebil; normalno, redno se iztrebiti
2. 2. nar. izločiti po porodu plodove ovojnice iz maternice; otrebiti se: krava se še ni iztrebila

iztrébljen tudi strébljen -a -o: iztrebljen gozd; bivoli so tu iztrebljeni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. zaprt prostor za kokoši: očistiti, postaviti kurnik; odprl je vrata kurnika
   // iz palic narejen zaboj zlasti za prevažanje perutnine: vzeti kokoši iz kurnika
2. 2. slabš. tesen, zaprt prostor: stanuje v podstrešnem kurniku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. umazano mesto, umazanija na čem: na obleki se mi je napravil velik madež; odstraniti madeže s tapet; krvni madež; madež od olja; madež na obleki / čistiti madeže z bencinom, s toplo vodo; sredstvo za čiščenje madežev odstranjevanje
   // na morju so se pojavili veliki oljni madeži / obraz brez madeža peg, črnih pik; pren. očistiti ekonomske odnose fevdalnih madežev
2. 2. nav. ekspr. kar dela kaj moralno, nravno slabše: biti brez madeža; oprati s svojega imena madež; očitek je vrgel grd madež nanj; to je bil madež v njenem značaju
   ♦ fot. napaka na fotografskih izdelkih zaradi nepazljivega ali nečistega dela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. trdna, mazava, v vodi netopna organska snov, pridobljena iz maščobnega tkiva: jazbečeva, kitova, polšja, zajčja mast
   // taka snov, pridobljena iz svinjskega maščobnega tkiva: hraniti mast v hladnem prostoru; razbeliti, raztopiti mast; zabeliti z mastjo; ponev masti; posoda za mast / domača mast; ocvirkova mast / ekspr. žganci so kar plavali v masti so bili zelo zabeljeni
   // ocvreti na masti / svinjska mast
   // nav. ekspr. maščobno tkivo: očistiti zaklano kokoš in ji odstraniti mast; mož z napeto blazinico masti pod brado
2. 2. trdna, mazava snov za
   1. a) zmanjševanje trenja: napolniti ležaje z mastjo; masti in olja / tlačilka za mast
   2. b) zaščito površine: namazati čevlje z mastjo
3. 3. star. mazilo: namazati razbolelo mesto s posebno mastjo
   ● slabš. mast ga zaliva zelo je debel; ekspr. nekoliko masti so ji dale počitnice zredila se je; ekspr. ne more se bahati z mastjo je razmeroma zelo suh; ekspr. namazati otroka z brezovo, leskovo mastjo natepsti z brezovo, leskovo šibo; natepsti sploh; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže potrpežljiv človek doživlja pogosto neprijetnosti, škodo
   ♦ gastr. čista mast brez ocvirkov; teh. briketna mast za mazanje drsnih ležajev, stisnjena v različne oblike; grafitna mast z dodatkom grafita za mazanje ležajev; konsistentna mast iz mila in mineralnega olja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. manjšalnica od metla: očistiti preprogo z metlico; metlica za stranišče
   ♦ muz. metlici podobna priprava za udarjanje, igranje na boben
2. 2. gospodinjska priprava iz tankih žic za stepanje beljakov, smetane: kupila je zajemalko, metlico in kuhalnico / metlica za sneg
3. 3. nar. socvetje moških cvetov na vrhu stebla koruze; lat: koruza že dela metlice; z metlic se je osipal cvetni prah
4. 4. nav. mn., žarg., avt. priprava za brisanje avtomobilskih stekel; brisalec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. bela tekočina, ki se izloča pri samicah sesalcev določen čas po porodu kot hrana za mladiče: mladič sesa mleko pri materi; za otroka je najboljše materino mleko; pasje mleko
   // taka tekočina pri domači živali, zlasti kravi, kot hrana sploh: mleko se sesiri, skisa; kuhati, piti mleko; posnemati mleko; te krave dajejo, imajo izvrstno mleko; kozje, kravje, ovčje mleko; namolsti golido mleka; predelovanje mleka; na mleku kuhana kaša; bela je kot mleko / jutranje, večerno mleko od jutranje, večerne molže; kislo, kuhano mleko; pinjeno mleko tekočina, ki ostane pri izdelavi surovega masla; mleko v prahu
2. 2. navadno s prilastkom mleku podobna tekočina: iz drevesa se je cedilo gosto mleko / očistiti si obraz s čistilnim mlekom; kokosovo mleko užitna tekočina v kokosovem orehu
   ● ekspr. tam se cedi med in mleko je vsega dovolj; je zelo dobro; ekspr. njega se pa še mleko drži je še zelo mlad, neizkušen; ekspr. ta pa še po mleku diši je še zelo mlad, neizkušen; ekspr. samo ptičjega mleka jim še manjka vsega imajo (v izobilju), kar si poželijo; vznes. brat po mleku človek, ki ga je dojila ista ženska
   ♦ agr. homogenizirati mleko povzročati, delati, da je maščoba enakomerno porazdeljena po vsej tekočini; leno mleko ki se težko usiri; polmastno ki mu je odvzet del maščobe, polnomastno mleko ki ima vso maščobo; bot. ptičje mleko rastlina s črtalastimi pritličnimi listi in belimi cveti v grozdih ali češuljah, Ornithogalum; geol. jamsko mleko mehka siga (v kraških jamah); grad. apneno mleko (gostejši) apneni belež; cementno mleko redka zmes cementa in vode

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

naóljen -a -o: naoljeni strojni deli; lase ima preveč naoljene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
   1. a) usmerjenosti dejanja okrog česa, na kaj: obrizgati, ogrniti, osuti
   2. b) nastopa stanja, pridobitve lastnosti: oboleti, oglušeti / ocvetličiti, oglušiti
   3. c) izgube, odstranitve česa: oklatiti, oskubsti
   4. č) nepopolnosti dejanja: odrgniti, ogoreti
   5. d) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): obriti, očistiti
2. 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: obarvanost, odrgnina, osip
3. 3. v imenskih sestavljenkah za izražanje
   1. a) enote iz več delov, elementov: ocevje, ožilje
   2. b) zunanjega dela česa: ohišje, okrovje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

očéditi se iztrebiti se: pes se ne sme očediti v sobi; očediti se za grmom
● nar. če se vsak dan ne očedi, je preveč kosmat obrije

očéden in očéjen -a -o: fant je lepo počesan in očeden; očedena obleka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. odstraniti umazanijo, prah: očistiti čevlje, obleko; očistiti s krpo, vodo; temeljito očistiti stanovanje / očistiti brano prsti / ekspr. ceste po nesreči še niso očistili niso še odstranili razbitin z nje; pren. očistiti srce hudobije
   // odstraniti sploh: zdravnik mu je očistil zobni kamen; očistiti sneg z avtomobila / očistiti madeže
2. 2. odstraniti primesi: očistiti rudo; očistiti žito za seme; pren. očistiti jezik tujih besed
   // odstraniti odvečno iz česa; otrebiti: očistiti mladi gozd; očistiti ledino kamna, redko od kamna / očistiti ribe, solato
3. 3. knjiž. povzročiti, da postane kaj bolj jasno, izoblikovano: očistiti svoje nazore
4. 4. knjiž. povzročiti moralno sprostitev zaradi obvladanja negativnih, slabih nagnjenj, čustev: nesreča ga je očistila; v trpljenju se je očistila / duševno, moralno očistiti
   ● star. očistiti se grehov spovedati se grehov
   ♦ med. očistiti rano odstraniti gnoj, tujke; voj. očistiti minsko polje odstraniti, uničiti neeksplodirane mine; očistiti teren uničiti ostanke nasprotnikovih enot

očístiti se izčistiti se: voda v potoku se je očistila; vino se še ni očistilo
♦ čeb. čebele se očistijo se iztrebijo, ko prvič spomladi izletijo iz panja

očíščen -a -o: očiščeni čevlji; moralno očiščen človek; oprano in očiščeno sadje; očiščeno žito

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. za izražanje premikanja iz položaja
   1. a) v neposrednem dotiku, stiku s kom ali čim: odbiti se od kamna; pahniti od sebe
   2. b) v bližini, okolici česa: čoln odrine od brega; vstati od mize; prihajam od očeta / vrača se od Lenarta / iti od doma; od hiše poditi / svatje gredo od poroke / doma je nekje od Kočevja; pren. govornik se je večkrat oddaljil od teme
      // za izražanje usmerjenosti iz takega položaja: oblaki se valijo od juga; ta gozd se razteza od Karavank; od sosedov se sliši petje; ekspr. stal je vse od Maribora / gledati od blizu; prihajajo od bogve kod; od drugod; od spodaj navzgor; od tam doli; od vsepovsod; pren. od te strani ga do danes še nisem poznala
      // za izražanje oddaljenosti: hiša je sto metrov, streljaj od ceste; drevesa stojijo deset metrov drugo od drugega; nedaleč od studenca; uro hoda od vasi
2. 2. za izražanje časovne meje, ki je začetek dogajanja: od tistega časa me ne pogleda; nisva se videla od mladosti; od nesreče je minilo deset let / že od začetka mu nisem zaupal / od kdaj stanuješ v Ljubljani; od prej; od takrat; poznam ga že od zdavnaj; od pred kratkim / od nekdaj od zdavnaj, zelo dolgo
   // vino od letos; jed od včeraj / noč od petka na soboto / publ. dopis, uredba od 1. marca 1965 pri datiranju z dne 1. marca 1965
3. 3. pri izrazih količine za izražanje začetne mere: desetice od dvajset naprej; dražiti od sto dinarjev navzgor
   // v zvezi z do za izražanje približne vmesne mere: takrat je imelo mesto od osem do deset tisoč prebivalcev
4. 4. v zvezi z do za izražanje začetne in končne meje
   1. a) v prostoru: hoditi od enega do drugega; od Kranja do Ljubljane je petindvajset kilometrov; vlak vozi od Nove Gorice do Jesenic
   2. b) v času: vstopnice prodajajo od 11. do 13. ure; druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 / ekspr.: od konca do kraja; od zore do mraka
   3. c) pri količini: šteti od ene do deset; vrednosti od nič do neskončno; dnevne temperature bodo od pet do deset stopinj nad ničlo / ekspr.: sestanka so se udeležili zastopniki vseh kategorij, od kurirja in snažilk pa tja do direktorja; v trgovini imajo v zalogi vse od žebljev do pohištva
5. 5. za izražanje ločevanja, odstranjevanja: ločiti rudo od jalovine, meso od kosti; s težavo so ga odtrgali od otrok / odvrniti nesrečo od hiše / izjema od pravila / redko očistiti njivo od kamna kamna
   // publ.: distancirati se od politike sile; odpraviti odtujenost od produkcijskih sredstev
   // za izražanje odvzemanja: od plače so mu odtegovali dva tisoč; vzeti od prihrankov / od honorarja mu ni ostalo nič / davek od osebnih dohodkov; včasih so pobirali desetino od žita
   // publ. za izražanje oprostitve, razveljavitve obveznosti: oprostitev od šolnine; oproščen od davkov oproščen davkov; razrešitev (od) dolžnosti
6. 6. za izražanje izbora, odbiranja: eden od dijakov; kdo od vas bo to opravil / od perutnine najbolj ceni gos; ima deset hektarov zemlje, od tega pet gozda / najlepša od deklet; najboljši od sošolcev; ekspr. najslavnejši od vseh
7. 7. za izražanje izhodišča, vira: prišlo je sporočilo od prijatelja; tako piše v tvojem pismu od strica / v pismih prejmite najlepše pozdrave od mene in moje družine; publ., kot podnaslov od našega rimskega dopisnika / otroci od prve žene; vznes. on je kri od naše krvi / obresti od glavnice; denar od prodane živine / pog. rad bi sliko od Jakopiča ki jo je naslikal Jakopič
   // za izražanje vira, izvora pridobljenega: dobiti, terjati kaj od koga; kaj hočeš od mene; od tujca ne vzemi ničesar / kupiti, prevzeti kaj od koga / izvedeti, pričakovati, slišati kaj od koga; od njega se marsikaj naučiš
   // star. za izražanje snovi, iz katere je kaj; iz: kučma od polhovih kožic; čaša od čistega zlata
8. 8. za izražanje pripadnosti
   1. a) k funkcijski celoti: ključ od omare, od hišnih vrat; ročaj od kladiva; kolo od voza; škatlica od vžigalic
   2. b) k družbeni skupini, okolju: to mi je povedal nekdo od naših; pog.: tako mi je svetoval nekdo od radia; tovariši od vodstva tovarne; govoril je eden od upravnega odbora član, predstavnik
      // pog. za izražanje svojine, lastnine: čigava je zemlja, če ne od nas kmetov; vse je sinovo, samo njiva je od starega; torbica je od sestre sestrina
      // vzel je vdovo od brata po bratu
9. 9. navadno s primernikom za izražanje primerjave glede neenakosti, različnosti: ni slabši od drugih; desno nogo ima krajšo od leve; moj brat je večji od tebe / letos je bolj vroče od lani kakor lani
   // to mesto se razlikuje od drugih po lepi legi; ta fant je drugačen od vrstnikov
10. 10. za izražanje povzročitelja: rana od noža; ogenj od strele; dim od tobaka / opikan od čebel; zadet od kapi; od koz razjeden obraz; umrl je od nas vseh zapuščen; publ. vrh je bil v naskoku zavzet od naših so naši zavzeli
    // od njega imam samo škodo
11. 11. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: umirati od lakote, od utrujenosti; drevo se šibi od sadja; od strahu je omedlela; bliska se od vročine; ekspr.: vse je črno od mravelj; ves iz sebe od razburjenja; kar skakal je od veselja
12. 12. za izražanje načina, kako se kaj dogaja: plačevati od kosa; sam od sebe narediti / živeti od dela, od trgovine
    // nav. ekspr. za izražanje visoke stopnje, intenzivnosti: od sile lačen; ima od sile opravkov; od srca se nasmejati; od hudiča je vroče zelo
13. 13. star. za izražanje vsebine, predmeta govornega, miselnega, pisnega obravnavanja; o: govori samo od svoje nesreče; menili so se od letine / povest od zlate ptičke
    ● publ. ozdraveti od bolezni ozdraveti; star. vstati od bolezni po ozdravljenju zapustiti bolniško posteljo; nižje pog. kaj si je izmislila ta trapa od Janeza ta neumni Janez; pog. najrajši imam kaj od mesa kakšno mesno jed; ekspr. to ni od muh je pomembno, dobro; pog. ta ni od nas ni iz naših krajev; pog. trgovina je od rok precej oddaljena, na neprikladnem mestu; pog. delo gre od rok se opravlja hitro, uspešno; ekspr. kamen se mu odvali od srca človek se reši velike skrbi, nadloge; ekspr. nisem od danes sem izkušen; od a do ž od začetka do konca, vse; obišče nas od časa do časa v manjših časovnih presledkih; ekspr. lepota je od danes do jutri minljiva; ekspr. od leta do leta je manj pridelka vedno manj; vsako leto manj; ekspr. novica gre od ust do ust se širi (hitro) med ljudmi
    ♦ lingv. glagolnik od brati; mat. odšteti tri od pet; navt. obrniti jadro od vetra obrniti ga tako, da se veter le malo upira vanj; prim. oddaleč, oddavna(j), odkod, odspodaj, odtistihdob, odtod, odzdaj ipd.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

odŕgnjen -a -o: star odrgnjen fotelj; do krvi odrgnjeno zapestje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. s širokim pomenskim obsegom narediti, da kaj preneha biti na določenem mestu: odstraniti dračje z dvorišča; odstraniti obzidje; odstraniti pohištvo iz sobe; odstraniti sneg s strehe; odstraniti odvečno tekočino / odstraniti madež z vodo očistiti
   // veter je odstranil oblake odpihal
   // narediti, da kaj preneha biti del, sestavina česa: odstraniti posodi dno; odstraniti lupino, skorjo; odstraniti peclje češnjam; z operacijo odstraniti komu roko; odstraniti drevesu vrh
2. 2. narediti, povzročiti, da kak pojav, stanje preneha biti, obstajati; odpraviti: odstraniti napake, slabosti; odstraniti nepravilnosti v podjetju; skušal je odstraniti socialne razlike
   ● publ. odstraniti vprašanje z dnevnega reda ne ga obravnavati
3. 3. narediti, povzročiti, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo; odstaviti: direktorja so odstranili / odstraniti koga s položaja

odstraníti se in odstrániti se oditi, umakniti se: za kako uro so se odstranili; tiho se odstraniti

odstránjen -a -o: napaka je bila hitro odstranjena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

ogábno prisl.: ogabno smrdi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

okopán -a -o: okopana njiva; repa je že okopana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. očistiti, zgladiti s krtačo: okrtačiti čevlje, klobuk; okrtačiti si obleko
2. 2. ekspr. ošteti, ozmerjati: preveč ga je okrtačil za tako malenkost

okrtáčen -a -o: okrtačeno krzno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. podoben olju: oljasta tekočina / oljasto vino
   // redko oljen, oljnat: očistiti oljaste steklenice
2. 2. knjiž., ekspr. ki izraža pretirano prijaznost: oljast glas, smehljaj

óljasto prisl.: oljasto tekoč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

ometèn tudi omedèn -êna -o: ometen dimnik; ometen sat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. z vodo in pralnimi sredstvi odstraniti umazanijo s tkanine: oprati perilo, plenice; oprati z milom; sam si je opral srajco / pog. dobiti moraš kako žensko, da te bo oprala oprala tvoje perilo, obleko
   // oprati z bencinom očistiti
   // z vodo odstraniti umazanijo s česa sploh: oprati avtomobil; prebrati in oprati riž; oprati solato / žarg. oprati lase umiti; posodo je treba oprati pomiti
2. 2. ekspr. odstraniti, kar je moralno slabo, oporečno: oprati madež, sramoto s svojega imena; oprati sum s sebe; mislil je, da bo s tem opral svoj zločin
   // narediti, da kdo postane moralno neoporečen: opral ga je pred svetom; premišljeval je, kako bi se opral / oprati čast; opral je njegovo ime sramote
   ● ekspr. šef mu je opral glavo zelo ga je oštel

oprán -a -o: otrok je bil vedno opran in zašit; ali misliš, da si zdaj opran; solata je otrebljena in oprana; sramota s tem še ni oprana; jesti oprano sadje; lepo oprane zavese

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. z ribanjem očistiti: oribati pod, posteljo; z lugom oribati
2. 2. ekspr. odrgniti: čevelj mu je oribal kožo; oribal se boš na tem stolu
   ♦ arhit. oribati omet z zidarsko strguljo spraskati površino svežega fasadnega ometa, da postane enakomerno hrapava

oríban -a -o: oriban pod

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. odstraniti umazanijo, prah: osnažiti čevlje, obleko; osnažiti stanovanje
   ● ekspr. brivec ga že čaka, da ga osnaži obrije
2. 2. redko očistiti, otrebiti: osnažiti piščanca, ribe

osnážen -a -o: skrbno osnažena obleka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

oščétkan -a -o: oščetkani lasje; obleka je bila skrbno polikana in oščetkana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

otrebíti se in otrébiti se, tudi otrébiti se izločiti neprebavljene delce hrane skozi črevo; iztrebiti se: bolnik se je otrebil
♦ čeb. čebele se otrebijo se iztrebijo, ko prvič spomladi izletijo iz panja; vet. otrebiti se izločiti po porodu plodove ovojnice iz maternice

otrébljen -a -o: otrebljen gozd; otrebljena solata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. ploščice iz trdega lesa za tla: izdelovati parket; veliki zavoji parketa / polagati parket na določen način pritrjevati parket na podlago; bukov, hrastov parket; tovarna parketa parketarna
   // tla iz takih ploščic: loščiti, očistiti, zgladiti parket; spraviti madeže iz parketa; na parketu mu je spodrsnilo / brusiti parket; lakirati parket
2. 2. ekspr. zglajena, gladka tla, zlasti kot plesišče: nov par se je pojavil na parketu / zasukati se po parketu
3. 3. star. pritlični prostor s sedeži, zlasti v gledališču; parter: sedeti v parketu; prve vrste parketa
   ● star. ne zna se gibati, sukati po parketu ne zna se uglajeno vesti
   ♦ les. lamelni parket iz deščic, nalepljenih na podlago iz mehkega lesa; mozaični parket iz elementov, sestavljenih v okrasne figure

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. mesto na koži, ki ima temnejšo barvo kot ostala površina: pege na obrazu, po rokah / imeti pege / sončne pege / svetle pege na steni lise; redko modre pege neba deli, kosi
2. 2. nav. ekspr. kar dela kaj moralno, nravno slabše: biti brez peg; pege v njenem značaju
   // napaka: očistiti jezik peg
   ♦ anat. rumena pega za svetlobo najbolj občutljivo mesto mrežnice; slepa pega za svetlobo neobčutljivo mesto mrežnice; astr. sončne pege temne tvorbe v fotosferi, ki nastanejo zaradi zmanjšanega sevanja; biol. (rdeča) očesna pega organ enoceličarjev za sprejemanje svetlobnih dražljajev; med. mrtvaška pega mrliška lisa; nosečnostne pege

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. prostor pod kuriščem peči za pepel; pepelišče: očistiti pepel iz pepelnjaka
2. 2. redko pepelnik: otresti pepel s cigarete v pepelnjak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. lahko ročno orožje s kratko cevjo: namazati, očistiti pištolo; potegniti pištolo iz žepa; streljati s pištolo; tok za pištolo / avtomatska pištola; damska, vojaška pištola; podvodna pištola / strašilna pištola s slepimi naboji brez krogle
2. 2. teh. pištoli podobna priprava, navadno na stisnjen zrak: barvati, nanašati s pištolo; lakirna pištola; varilna pištola varilnik; pištola za brizganje
   ♦ voj. pištola lahko ročno orožje s kratko cevjo, pri katerem so naboji spravljeni v okviru, ki se vstavi v ročaj; mavzer pištola; signalna pištola za izstreljevanje posebnih svetilnih nabojev za sporazumevanje, osvetljevanje, označevanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. krajši čas čohati: vola je rahlo počohal po hrbtu; počohati psa za ušesi / nizko: z ostro brado ga je počohal po licu; počohati se po glavi
2. 2. s čohalom očistiti; očohati: konja je moral še počohati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. obloga na spodnji površini zaprtega prostora, po kateri se hodi: lakirati, loščiti pod; očistiti pod; položiti pod; izrabljen pod; lesen pod; pod iz umetne mase / parketni pod parket
   // pod avtomobila je načela rja dno; pod vagona je zgorel / cigareto je otresel kar na pod tla; udarjati z nogami ob pod
2. 2. nar. skedenj: spraviti seno na pod; mlatiti na podu
3. 3. mn., geogr. skalnata planota v gorah: na podih sta odložila dereze / Mali podi
   ♦ agr. pod voza deska, deske, ki se položijo na ogrodje voza; grad. slepi pod podlaga iz lesa, betona, na katero se položi, namesti leseni pod; topli pod obloga iz plastične folije, podložene z debelo tkanino, klobučevino; les. ladijski pod pod iz ožjih, enako širokih desk, sestavljenih na pero in utor; deske, obdelane za tak pod

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. opraviti vsa dela, opravila: na polju so podelali, še drva morajo napraviti / redko toliko je še pri moči, da lahko kaj podela okrog hiše naredi, opravi
2. 2. nar. z izdelovanjem česa porabiti: prineseno blago je podelala
   ● zastar. podelati jabolka v mošt predelati
3. 3. ekspr. z iztrebljanjem umazati: podelati hlače, stranišče; ves se je podelal

podélati se ekspr.  iztrebiti se: otrok se je podelal; podelati se v hlače; od strahu se podelati / podelal se je kar na tla opravil veliko potrebo
● nizko podelam se nate ne cenim te; nizko podelam se na tvoje mnenje ne upoštevam ga; nizko ta bi se v podobni situaciji že zdavnaj v hlače podelal bi se zbal, izgubil pogum in zato popustil, odnehal

podélan -a -o: očistiti podelanega otroka; množina podelanih surovin
● nizko nekajkrat je počilo, pa so bili vsi podelani popolnoma prestrašeni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. premakniti kaj sem in tja po površini in pri tem močno pritiskati nanjo: podrgniti s čevljem po tleh; podrgniti s krtačo; podrgniti se po glavi / žival se je podrgnila ob plot
   // z drgnjenjem očistiti, osnažiti; odrgniti: podrgni malo še tla; podrgni si čevlje
2. 2. premikajoč se tesno dotakniti: pri obračanju je avto podrgnil ob ograjo; sveže popleskano je, pazite, da se ne podrgnete
3. 3. s potegljaji po površini odstraniti: podrgni blato s podplatov; podrgniti drobtinice z mize / podrgniti na kup zdrgniti
   // podrgniti fižol v pehar
4. 4. z drgnjenjem nanesti na površino: podrgniti ribe s česnom; podrgniti pred pečenjem meso s soljo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. z grabljenjem
   1. a) spraviti skupaj: pograbiti listje, seno; pograbiti odpadke v kot / pograbiti travo na kup
   2. b) očistiti, izravnati: pograbiti stezice v parku; spomladi pograbijo vrtove / pograbiti gredice, krtine
      // ekspr. z rokami spraviti k sebi: papirje na pisalni mizi je pograbil na kup
      // ekspr. pohlepno si prisvojiti dobrine: vse hoče pograbiti, hišo in gozd
2. 2. močno, sunkovito prijeti kaj: pograbil je steklenico in jo vrgel po tleh; z gobcem, šapo pograbiti kaj / pograbil ga je za roko zgrabil; star. pograbil je po meču
   // z močnim, sunkovitim gibom rok poskusiti doseči, prijeti kaj: utapljajoč se je pograbil po veji, pa je ni dosegel / izgubil je tla pod nogami, pograbil z rokami po zraku in izginil v brezno
   // nav. ekspr. z nenadnim, sunkovitim gibom vzeti: pograbil je klobuk in odšel; pograbil je uro z mize in jo neopazno spustil v žep / pograbila je svoje obleke in ga zapustila pobrala, vzela
3. 3. ekspr. prijeti, zgrabiti: pograbili so razgrajače in jih odpeljali na milico / ladjo je pograbil tok; plavalca je pograbil vrtinec; pren. tudi njega je pograbil vojni vihar
   // polastiti se, prevzeti: pograbila ga je jeza, obup; pograbil jo je krčevit smeh; brezoseb. pograbilo ga je, da bi skočil v globino najraje bi skočil v globino
   // pograbila ga je lakomnost
4. 4. ekspr. čustveno, zavzeto sprejeti: kar je rekel, so ljudje pograbili in še napihnili; časopisi so novico takoj pograbili / njegov predlog so pograbili z obema rokama / pograbiti povabilo sprejeti
   ● star. prej kot v enem letu ga bo pograbila jetika bo umrl; ekspr. pograbi priložnost, ki se ti nudi izrabi, izkoristi; ekspr. naše in sovražnikove čete so se že pograbile so se že spopadle

pográbljen -a -o: pograbljen travnik; stelja je pograbljena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. star. skidati: pokidati gnoj / pokidati hlev počistiti, očistiti ga
2. 2. pog., ekspr., v zvezi z ga, jo narediti neumnost, lahkomiselnost: že spet si ga pokidal; to jo je pokidal
   ● ekspr. golobi so vse pokidali z iztrebljanjem umazali

pokídati se ekspr.  
1. 1. iztrebiti se: ptič se je pokidal na njen najlepši klobuk
2. 2. pog. ne ceniti, ne upoštevati: pokidam se nanje; na ta navodila se pokidajo
   ● ekspr. on se je prvi pokidal se je zbal, izgubil pogum in zato popustil, odnehal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. zemljišče za gojenje kulturnih, krmnih rastlin: pod vasjo se razprostira polje; gnojiti, obdelovati polje; hoditi na polje; delati na polju; polja, travniki in gozdovi / polje je dobro obrodilo / koruzna polja na katerih raste koruza; riževa, žitna polja; požeta, zorana polja
2. 2. obsežnejši, razmeroma raven svet: sredi polja se dviguje hrib s cerkvico; osamljena drevesa na polju, knjiž. v polju; po polju raztresene vasi / v ljudski pesmi leži, leži ravnó poljé / Gosposvetsko polje; Ljubljansko polje
3. 3. del razdeljene, omejene manjše površine: črta razdeli površino na dve polji; črtkano polje / žarg., šport. napadalno polje napadalna polovica (igrišča); publ. nogometno polje nogometno igrišče
   // šah. vsak od kvadratnih delov, na katere je razdeljena šahovnica: potegniti figuro za dve polji; bela in črna polja / polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
4. 4. s prilastkom področje kake rudnine z napravami za izkoriščanje: diamantna, rudna polja / naftno polje naftno področje z vrtalnimi stolpi za črpanje nafte
   // knjiž. področje sploh: nevarna lavinska polja / polje razlite nafte se širi / uveljaviti se na gospodarskem, političnem polju / letalo je izginilo iz vidnega polja območja
5. 5. enakobarvni del predmeta glede na motive, like drugačne barve na njem; podlaga: rdeč križ na belem polju; grb je imel na modrem polju zlate zvezde
6. 6. fiz. del prostora, kjer ima kaka fizikalna količina v vsaki točki določeno vrednost: izmeriti jakost polja / električno polje; gravitacijsko polje; magnetno polje
   ● publ. asociacijsko polje možganske skorje asociacijski center, središče; pesn. bojno polje bojišče; publ. on potrebuje široko polje za razmah svojih sposobnosti velike možnosti; star. pasti na polju slave na bojišču; bibl. živeti kot lilija na polju brez skrbi za hrano, obleko
   ♦ agr. poskusno polje na katerem se preizkuša kaka kulturna, krmna rastlina, kako gnojilo; fiz. vidno ali zorno polje del prostora, ki ga obseže oko ali optična priprava; fot. slikovno polje značilnost objektiva, ki določa format posnetka; geogr. kraško polje podolgovat zaprt svet na krasu z ravnim dnom in navadno s ponikalnico ter občasnimi poplavami; geom. polje premic na ravnini, v prostoru množica vseh premic ravnine, prostora; grad. pretočno polje jeza odprtina, skozi katero lahko teče voda čez jez, skozi jez; mat. polje množica vrednosti spremenljivke, spremenljivk; med. vidno polje področje, ki se vidi z enim očesom ali z obema; mont. odkopno polje odkopni prostor v rudniku; psih. vzgojno polje skupek medsebojno povezanih vzgojnih dejavnikov; teh. tolerančno polje dopustna razlika med predpisanimi in doseženimi merami česa; voj. polje izbočeni del notranje površine cevi strelnega orožja; očistiti minsko polje odstraniti, uničiti neeksplodirane mine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. očistiti z metlo, omelom: pomesti dvorišče, sobo, stopnice; dobro, temeljito pomesti; pomesti po kotih; pomesti in poribati tla / pomesti z brezovo metlo; pren., ekspr. burja je pometla cesto
   // s pometanjem odstraniti: pomesti ogorke, smeti / z roko je pometla drobtine z mize
2. 2. ekspr. s svojim delovanjem odstraniti: burja je pometla avtomobil s ceste; vihar je pometel sneg, da so se pokazala gola pobočja
3. 3. ekspr., navadno v zvezi z z povzročiti, narediti, da kaj ne obstaja več: družbeni razvoj bo pometel take ljudi; oblast je neusmiljeno pometla z nasprotniki; pomesti z zastarelim pojmovanjem, predsodki
   ● ekspr. pometel je skledo žgancev (hitro) pojedel; ekspr. pomesti nasprotnike z železno metlo odločno, neprizanesljivo, s silo jih odstraniti s kakega položaja

pometèn tudi pomedèn -êna -o: pometen hodnik; vse je čisto in pometeno; nebo je kakor pometeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. z vodo ali drugo tekočino na hitro očistiti brez drgnjenja: poplakniti posodo / hlev enkrat na dan poplaknejo z vodnim curkom
2. 2. z vodo ali drugo tekočino odstraniti zlasti umazanijo: poplakniti smeti in prah
   ● ekspr. jezo, žalost je poplaknil z vinom popil je nekaj vina in zmanjšal, odpravil jezo, žalost; ekspr. poplakniti mastno kosilo z vinom po kosilu popiti še nekaj vina; ekspr. poplakniti si (suho) grlo kaj popiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

poríban -a -o: poribano stopnišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

poščétkan -a -o: gladko poščetkani lasje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

potrebíti se in potrébiti se, tudi potrébiti se vet.  izločiti po porodu plodove ovojnice iz maternice: krava se je potrebila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. narediti, da kaj dobi velik ugled, veljavo: poveličati delo; njeno ime je poveličal v veliko pesmih; poveličati in ponižati
2. 2. knjiž. poplemenititi, očistiti: trpljenje človeka poveliča
   // rel. narediti deležnega božjih lastnosti: Bog bo mučence poveličal
   ● zastar. poveličati vesti napihniti

povelíčan -a -o: dolgo je strmel v poveličani obraz mrtvega prijatelja; v povesti je poveličana njihova junaška preteklost; sam.: sreča poveličanih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. temeljito očistiti: enkrat na mesec mu je prečistila vso hišo
   // odstraniti primesi: prečistiti olje, vodo / prečistiti zrak
2. 2. knjiž. povzročiti, da postane kaj popolnoma jasno, izoblikovano: prečistiti besedilo, naziranje, pojme; predstavo bo treba še stilno prečistiti; njegove risbe so se z leti prečistile
3. 3. knjiž. povzročiti popolno moralno sprostitev zaradi obvladanja negativnih nagnjenj, čustev: trpljenje ga je prečistilo; notranje se prečistiti
   ♦ voj. prečistiti teren uničiti ostanke nasprotnikovih enot

prečíščen -a -o: v trpljenju prečiščen človek; prečiščeni pojmi; prečiščeno seme
♦ jur. prečiščeno besedilo zakona dokončna oblika prej večkrat spremenjenega ali dopolnjenega besedila zakona

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. s kuhanjem očistiti, razkužiti: prekuhati perilo, pribor / prekuhati vodo
   ♦ gastr. prekuhati sadje, zelenjavo
2. 2. s kuhanjem predelati: prekuhati sadje v žganje
3. 3. narediti, da je kaj popolnoma kuhano: dobro prekuhati stročnice
4. 4. ponovno skuhati: kupljeno, napol kuhano hrano je treba prekuhati

prekúhati se preveč se skuhati: jed se je prekuhala
● ekspr. bilo je vroče, da smo se čisto prekuhali zelo spotili

prekúhan -a -o: prekuhan krompir; prekuhana voda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. nav. 3. os. pihajoč priti skozi kaj: burja je prepihala barako, ulice / močen veter prepiha ozračje / ekspr. burja nas je prepihala do kosti zelo smo čutili njeno pihanje; brezoseb. prehlajen je, ker ga je prepihalo
2. 2. s pihanjem narediti kaj prehodno, čisto: preden je cev pritrdil, jo je prepihal / prepihati in očistiti notranjščino aparata
   ● ekspr. ta avantura mu je pošteno prepihala žep ga je veliko stala; ekspr. vlak je prepihal več sto kilometrov prevozil
   ♦ med. prepihati jajcevod, ušesno trobljo

prepíhan -a -o: prepihane ulice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

preprán -a -o 
1. 1. deležnik od preprati: preprana solata
2. 2. ki je zaradi pranja izgubil prvotno kakovost, lastnost: obledela in preprana bluza / klobuk, prepran od dežja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. slika slike, fotografije: preslikava originala
   // um. barva, nanesena na prejšnjo barvno plast: sliko očistiti preslikav
2. 2. mat. slika originala, na kateri si elementi originala in elementi slike ustrezajo po istem pravilu: to je preslikava one množice
3. 3. glagolnik od preslikavati: pri preslikavi so se fotografije pokvarile / preslikava iz ene množice v drugo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. kar nastane na mestu, kjer se tkivo pretrga: rana se celi, se gnoji; rana krvavi, peče; rana se je znova odprla; dobiti, imeti rane po vsem telesu; obvezati, razkužiti, zdraviti rano; globoka, gnojna, krvava rana; rana od ugriza, vboda; rana na čelu, hrbtu; pokrit z ranami; krasta na rani / ekspr. biti ves v ranah imeti veliko ran
   // čista rana ki se ne gnoji; prisadna rana; smrtna rana; ekspr. živa rana; rana na pljučih kaverna; rana na želodcu razjeda
   // pes si liže rano / rane na sadnem drevju
2. 2. ekspr. kar nastane zaradi duševne bolečine, trpljenja: otrokova smrt ji je vsekala globoko rano; v pogovoru se ni dotaknil njegove boleče, stare rane; ob spominu nanjo se mu je v prsih spet odprla rana je spet začel trpeti
   // moralne, srčne rane; nezaceljiva rana nesrečne ljubezni
   ● publ. to je rakava rana v razvoju industrije velika, nevarna slabost, napaka; ekspr. mesto je med vojno pretrpelo strašne rane je bilo zelo poškodovano; čas celi rane
   ♦ farm. posip za rane; med. rana kar nastane na mestu, kjer se tkivo zaradi zunanje sile pretrga; rana se čisti se manj gnoji; izžigati rane; očistiti rano odstraniti gnoj, tujke; izstrelna rana ki jo naredi krogla ob izstopu iz telesa; odprta rana; vbodna rana; zaprta rana zašita, povita, zaceljena; vet. ugrizna rana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. priprava iz vzporednih ali prekrižanih navadno železnih palic: prostor je predeljen z rešetko; jarek so prekrili z jekleno rešetko; sadike so zavarovali z rešetko iz letvic; rešetka za odtočne kanale; okvir rešetke / peči meso na rešetki
   // taka priprava v spodnjem delu kurišča: očistiti, pretresti rešetko; položiti papir in trske na rešetko; premog gori na rešetki / rešetka za peč
   // taka priprava v okenski odprtini: gledati skozi rešetke / okenska rešetka
2. 2. redko kletka: zapreti žival v rešetko
   ● ekspr. tat je že za rešetkami v zaporu, ječi
   ♦ čeb. matična rešetka pregrada, ki loči plodišče od medišča; min. kristalna rešetka ponavljajoča se razporeditev atomov, ionov ali molekul v trdni snovi ali njen grafični prikaz; prostorska mreža

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. a) sneg: danes še niso skidali / skidati sneg s pločnika
2. b) gnoj, blato: skidati živini / skidati gnoj / skidati hlev počistiti, očistiti ga

skídan -a -o: gnoj je skidan; skidana pot

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. očistiti, zgladiti s krtačo: skrtačiti čevlje, oblazinjeno pohištvo; skrtačiti si obleko / temeljito skrtačiti lase / skrtačiti konja
2. 2. ekspr. ošteti, ozmerjati: za to ga bo še pošteno skrtačil

skrtáčen tudi izkrtáčen -a -o: skrtačen klobuk; konji s skrtačeno dlako; prim. izkrtačiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. a) odstraniti: burja je spihala sneg; veter je spihal listje z drevja / spihati smeti z mize
2. b) očistiti: burja je spihala ozračje / spihati pepelnik
3. c) spraviti kam: veter je spihal listje na kup

spíhan -a -o: spihan sneg; pobočja nad vasjo so popolnoma spihana; prim. izpihati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom navadno s prizadevanjem narediti, doseči, da kdo ali kaj
   1. a) pride s kakega mesta, na kako mesto: spraviti lisico iz luknje; spraviti zamašek iz steklenice; komaj so spravili omaro skozi vrata; kroglica je šla lahko ven, nazaj je pa dolgo ni mogel spraviti; spravili so se na vrh drevesa in kričali splezali, zlezli
      // spraviti les iz gozda zvleči, zvoziti; spraviti letake mimo straže pretihotapiti jih; ekspr. spraviti čevlje na noge s prizadevanjem jih obuti; z enim udarcem ga je spravil na tla podrl, prevrnil
      // odvetniku je uspelo spraviti ga iz zapora / od doma, od hiše spraviti koga pregnati, odpoditi, izriniti; spraviti oviro s poti odstraniti jo; spraviti luske z ribe ostrgati jih
      // spraviti madež s tkanine očistiti jo
      // spraviti lakoto s sveta odpraviti jo
   2. b) gre, pride kam z določenim namenom: nisem ga mogel spraviti k zdravniku / spraviti otroke v posteljo
   3. c) pride iz kakega položaja, v kak položaj: spraviti listje, zemljo na kup; spraviti kazalec naprave v navpičen položaj; spraviti se hitro pokonci vstati
      // ekspr. spraviti pijanca na noge doseči, da vstane; ekspr. spraviti vso hišo pokonci vse zbuditi, sklicati
      // spraviti podatke v medsebojno zvezo (miselno) jih povezati
   4. č) pride iz kakega stanja, v kako stanje: spraviti kaj iz ravnotežja / spraviti stvari v red urediti jih; spraviti stvari v sklad uskladiti jih
      // spraviti koga k zavesti, ekspr. k pameti; spraviti koga v bes, obup, zadrego; spraviti koga v nesrečo onesrečiti ga
   5. d) pride s kakega družbeno določenega položaja, v kak družbeno določen položaj: spraviti koga na boljše delovno mesto / spraviti koga iz organizacije; spraviti koga k vojakom, v šolo / spraviti ljudi pod svojo oblast podrediti si jih; pog. ta vladar je spravil podse velik del polotoka je osvojil, si je podredil
2. 2. z glagolskim samostalnikom navadno s prizadevanjem narediti, doseči, da začne kdo ali kaj delati, kar izraža dopolnilo: spraviti konja v dir; spraviti napravo v gibanje / spraviti koga v jok, smeh / spraviti koga na drugačne misli
3. 3. ekspr., v zvezi z ob narediti, doseči, da kdo kaj izgubi: spraviti koga ob denar, premoženje / spraviti koga ob čast, ob živce; spraviti koga ob glavo
4. 4. narediti, da pride kaj s polja na določeno mesto: spraviti poljske pridelke, seno
5. 5. dati kaj nazaj na določeno mesto: spravi igrače, danes se ne bomo igrali / spraviti meče v nožnice
6. 6. dati kaj kam z namenom, da se tam lahko spet dobi, vzame: spraviti dokumente, slike; spraviti ključ pod predpražnik; spraviti na skritem, varnem kraju; dobro, skrbno spraviti / ekspr. kar spravi denar (v žep) sprejmi, vzemi ga; vzemi ga nazaj, ne sprejmem ga; spraviti si kaj za spomin
7. 7. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga: spraviti sprte sosede; spraviti se med seboj; spraviti se s sovražnikom
   ● pog., ekspr. s težavo je spravil iz nje kako besedo s težavo jo je pripravil do tega, da je kaj povedala; ekspr. spraviti koga spoti ubiti, umoriti ga; onemogočiti ga; evfem. spraviti koga s sveta povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; ničesar ni mogel spraviti z jezika reči, povedati; ekspr. spraviti si koga z vratu znebiti se, otresti se ga; ekspr. spraviti koga h kruhu doseči, da ima delo, zaposlitev; pog. spraviti koga k sebi doseči, da se zave; doseči, da si opomore; ekspr. spraviti koga na boben povzročiti prisilno dražbo, gospodarski propad; pog., ekspr. spraviti koga na hladno aretirati, zapreti ga; ekspr. spraviti koga na kolena pokoriti, premagati ga; spraviti koga na led prevarati, ukaniti ga; spraviti na noge ekspr. kopeli so ga spravile na noge ozdravile, okrepile; ekspr. spraviti podjetje na noge narediti, da postane uspešno; ekspr. dogodek je spravil vso policijo na noge policija je začela akcijo; ekspr. spraviti dramo na oder doseči, da se uprizori, začne uprizarjati; spraviti koga na beraško palico povzročiti, da izgubi vse premoženje; ekspr. spraviti kaj na papir napisati; ekspr. spraviti koga na pravo pot prepričati ga, da pošteno živi; ekspr. na svet je spravila tri zdrave otroke rodila; evfem. spraviti koga na oni svet povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; ekspr. spraviti komu policijo na vrat pripeljati, privesti; ekspr. pijača ga je spravila pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; ekspr. ta bolezen ga je spravila pod rušo, pod zemljo zaradi nje je umrl; spraviti pod streho ekspr. deset cmokov spraviti pod streho pojesti; ekspr. spraviti hišo pod streho dograditi, dozidati; pokriti s streho; ekspr. otroke je že spravil pod streho preskrbel jim je stanovanje, zaposlitev; ekspr. spraviti prireditev pod streho uspešno jo izvesti; ekspr. spraviti koga pred puške povzročiti, da je ustreljen; pog. spraviti v denar prodati; ekspr. spraviti koga v grob povzročiti njegovo smrt; spraviti zadevo v javnost obvestiti o njej javnost; ekspr. urednik je pesmi spravil v predal jih ni objavil; ekspr. njega ni mogoče spraviti v noben predal zaradi individualnih značilnosti ga ni mogoče uvrstiti v kako skupino; pog. spraviti v promet stare zaloge prodati, porabiti jih; ekspr. spraviti koga v kozji rog premagati ga, biti boljši kot on; pog. spraviti vase skledo solate pojesti; ekspr. spraviti koga za zapahe doseči, da ga zaprejo; pog. jedi ne spravi dol ne more zaužiti; žarg., igr. spraviti vse kralje domov dobiti, vzeti vse kralje; pog. pet otrok je spravila pokonci vzredila, vzgojila; spraviti skup, skupaj pog. ta izpit boš pa že spravil skupaj naredil, opravil; pog. ona ju je spravila skupaj seznanila; pomagala, da sta se zbližala; pog. ne morem spraviti skupaj toliko denarja zbrati, privarčevati; star. pismo skup spraviti s težavo napisati; pog. lepo prireditev ste spravili skupaj pripravili, organizirali

správiti se pog.  
1. 1. iti (stran), oditi: končno so se spravili iz kuhinje; spravite se že domov, sit sem vas / spravi se mi izpod nog, izpred oči / spraviti se spat
2. 2. narediti, da se pride v položaj
   1. a) ko se (lahko) gre, odide kam: hitro se spravi, ne moremo te čakati
   2. b) ko se (lahko) začne opravljati kako delo: spravil sem se k branju, k delu, pa me je nekdo zmotil / spraviti se h knjigi, k stroju / spraviti se na delo lotiti se dela, začeti delati; spravil se je na žgance in jih pojedel začel je jesti
3. 3. v zvezi z na, nad napasti: trije so se spravili nanj, pa jim je bil kos / v časopisu se spraviti na koga, nad koga

správljen -a -o: doma spravljen denar; seno je že spravljeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. s prilastkom vsak od obeh delov z umišljeno črto, ravnino razdeljenega predmeta, prostora: desna, prazna stran ceste; leva stran dvorane; ena stran hiše je bila ob bombardiranju porušena / leva stran vrat je zastekljena levo krilo
   // vsak od obeh delov vzdolžno, somerno razdeljenega telesa: desno stran ima hromo; boli ga na levi, srčni strani
   // del česa glede na lego, določeno s smerjo, usmerjenostjo česa drugega: jugovzhodna stran dežele je gorata
2. 2. navadno v zvezi stran neba del neba glede na smer, določeno z navidezno potjo sonca: ugotoviti strani neba / glavne strani neba
3. 3. navadno s prilastkom vsaka od obeh površin, ki omejuje telo, predmet v smeri, prečni na njegovo gibanje, usmerjenost: obrniti se s hrbta na stran / obtesati eno stran debla / nož z rezilom na obeh straneh obeh robovih
   // vsaka od površin, ki ne omejuje telesa, predmeta v vodoravni smeri: prebeliti bočno, zadnjo stran hiše; hrbtna stran telesa; vse štiri strani kvadra so gladke
   // vsaka od površin, ki omejuje telo, predmet v poljubni smeri: očistiti spodnjo stran avtomobila; čelna, zgornja stran panja
4. 4. navadno s prilastkom vsaka od obeh ploskev ploščatega, tankega predmeta: spodnja stran deske, smuči; pege na zgornji strani listov trte; notranja, zunanja stran vrat / narobna, prava stran blaga; prednja, zadnja stran bankovca, medalje / ploska stran sablje
   // ploskev vsakega od listov (v tiskanem, rokopisnem delu): končati pismo na sredini tretje strani / že prva stran bralce vznemiri; vsak dan napiše deset strani; knjiga ima dvesto strani / kulturna, oglasna stran časopisa; slika na naslovni strani; pri navajanju vira Računalništvo, 1983, stran [str. ali s.] 10
5. 5. s predlogom, s prilastkom izraža položaj, lego česa glede na določeno smer, usmerjenost česa drugega: na desni, zadnji strani hiše je vrt / na obeh straneh ceste se širi gozd; videti ljudi na drugi strani reke / usesti se na levo stran koga
6. 6. s predlogom izraža smer lege izhodišča, ki določeni smeri česa ni enaka ali nasprotna: od strani opazovati; pripeljati s strani / cesta zavije na stran proč od določene smeri
   // s prilastkom izraža smer lege izhodišča, ki je glede na določeno smer česa taka, kot jo izraža prilastek: napasti z bočne, sprednje strani; na katero stran si namenjen / od treh strani zaprt prostor; ogledovati si novi avtomobil od vseh strani, z vseh strani; veter piha z zahodne strani z zahoda
7. 7. navadno s prilastkom lastnost koga ali česa glede na izhodišče opazovanja, presojanja, kot ga določa prilastek: čustvena, pravna stran zadeve; finančna stran je urejena / lotiti se česa z neprave strani; oceniti prevod z jezikovne strani; po tehnični strani dober izdelek / dobre in slabe strani česa / vse jemlje z lahke, smešne strani
8. 8. v prislovni rabi, v zvezi na eni strani — na drugi strani, po eni strani — po drugi strani poudarja dvojnost ali različnost nasprotja: na eni strani zdravilo pomaga, na drugi strani škoduje / po eni strani bo delo lažje, po drugi (strani) pa nevarnejše
9. 9. s prilastkom, v zvezi s po izraža sorodstveno razmerje glede na merilo, kot ga določa prilastek: starega očeta po materini strani ni poznal; po očetovi strani je Hrvat
10. 10. s prilastkom oseba, skupina glede na osebo, skupino z nasprotnim, drugačnim ciljem: nobena stran noče prva popustiti; tako bo prav za obe, vse strani; publ. pobudo za sestanek je dala sovjetska stran / sprte, vojskujoče se strani; dokazi nasprotne strani / na obeh straneh so bili mrtvi in ranjeni
    // v prislovni rabi, v zvezi z na izraža položaj koga glede na sodelovanje, soglasnost z eno od oseb, skupin z nasprotnim, različnim ciljem: glede tega je na moji strani; prestopiti na partizansko stran, na stran partizanov / zmaga se nagiba na nasprotnikovo stran nasprotnik zmaguje; sreča je bila na naši strani imeli smo srečo
    ● pog. to je druga stran medalje takšna je stvar z drugega, nasprotnega vidika; knjiž. obrniti novo stran zgodovine začeti novo obdobje zgodovine; ekspr. od strani kaj izvedeti posredno, indirektno; pisar. dobiti odobritev s strani pristojnega organa odobritev (od) pristojnega organa; publ. s strani univerze se bo posvetovanja udeležil rektor kot predstavnik, v imenu univerze; pog. dati na stran odložiti; prihraniti, shraniti; pog. denimo šale na stran začnimo govoriti resno; evfem. iti na stran nastran; ekspr. tehtnica se še ni nagnila na nobeno stran ni še jasno, odločeno; knjiž. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran oni so imeli možnost za zmago; oni so zmagali; stopiva malo na stran, da se v miru pomeniva proč od drugih, na samo; star. zadolžila se je na vse strani povsod, pri vseh; ekspr. nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran ki bi mu bil enakovreden; ekspr. ta dogodek je potisnil ob stran vse druge probleme je povzročil, da so jih nehali reševati, obravnavati; ekspr. stopili smo ob stran drugim kulturnim narodom pridružili smo se jim; na strani biti, držati se ne skupaj z drugimi; izogibati se odgovornosti, sodelovanja; skupščina je pustila to vprašanje ob strani ga ni obravnavala; ekspr. vse življenje mu je stala ob strani mu pomagala, ga podpirala; star. mahniti jo na dolenjsko stran na Dolenjsko; evfem. starec je že pogledal na ono stran umrl; star. bil je dober človek, toda malo na posebno stran zasukan čudaški, nenavaden; obrniti kaj na smešno stran narediti, da je kaj smešno; star. tudi na to stran je bil pravi meščan tudi po tem, v tem pogledu
    ♦ mat. leva, desna stran enačbe; prim. nastran, postrani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. orodje ali stroj za strganje, odstranjevanje: očistiti, ostrgati s strgalnikom; strgalnik iz pločevine
   // priprava za odstranjevanje blata, zemlje s podplatov: na strgalniku pred hišo si je očistil blato s čevljev
2. 2. priprava za strganje, drobljenje: strgati testo na strgalniku; strgalnik za hren, korenje
   ♦ agr. priprava ali stroj za odstranjevanje ščetin s kože ali sluznice z vampov; gozd. orodje za odstranjevanje lubja; les. skobljič z dvema ročajema za izravnavanje, čiščenje krivin na obdelovancu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. očistiti telo, del telesa navadno z vodo in milom: umiti glavo, noge, roke; umiti bolniku obraz; umiti otroka; umiti koga po hrbtu; temeljito se umiti; lase si umije enkrat na teden; umiti si zobe / umiti se z milom; umiti se z mrzlo, toplo vodo; umiti se kakor mačka z zelo malo vode, po majhni površini; površno; pren., ekspr. pomladanski dež je umil nebo
2. 2. pomiti: umiti posodo, tla / umiti avtomobil oprati
   ● ekspr. oče mu je umil glavo zelo ga je oštel; roka roko umije človek povrne zlasti v neprijetnem, nedovoljenem položaju dobljeno pomoč s podobno pomočjo; umiti si roke (kot Pilat) ne sprejeti odgovornosti za negativno dejanje, ki ga je kdo storil ne popolnoma prostovoljno

umít -a -o: umit obraz; jutro, nebo je bilo kot umito

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. več med seboj zaporedno sklenjenih obročkastih elementov: delati, sestavljati verigo; dolga, železna veriga; veriga iz lesenih obročkov, regratovih stebel; člen verige
   // kovinska priprava iz več med seboj sklenjenih zlasti obročkastih elementov za privezovanje, povezovanje: veriga rožlja, žvenketa; povezati, privezati, speti kaj z verigo / spustiti psa z verige; pog. dati žival na verigo / pasja, vprežna veriga; sidrna veriga; varnostna veriga za vrata; zaviralna ali zavorna veriga; veriga za dvigala
   // mn. taka priprava, s katero se omejuje gibanje, svoboda koga: nadeti komu verige; strgati, zdrobiti verige; vkovati, ekspr. vtakniti koga v verige
   // priprava iz kovinskih elementov s sklenjenima koncema, ki prenaša vrtenje: namazati, očistiti verigo; natakniti verigo na kolo
   // večji okrasni predmet iz sklenjenih členastih elementov za okrog vratu: kralj z bleščečo verigo / zlata rektorska veriga
2. 2. kar je po obliki podobno tako sklenjenim elementom: modras ima verigo na hrbtu; ekspr. veriga dima
3. 3. mn., ekspr., navadno s prilastkom kar omejuje svobodo, prostost koga: trgati družbene, politične verige; vezale so ga verige tradicije
4. 4. kar sestavlja več med seboj na določen način povezanih oseb, razvrščenih druga za drugo ali druga ob drugi: ljudje so sklenili verigo in si začeli podajati opeko / sporočiti po verigi tako, da vsak sporoči naslednjemu; podajati si vedra v verigi tako, da vsak poda vedro naslednjemu
   // ekspr., z rodilnikom večja skupina tako razvrščenih oseb, stvari: dolga veriga ljudi je še čakala pred njim / postaviti okoli postojanke verigo straž
5. 5. s prilastkom vrsta med seboj povezanih oseb, stvari, ki opravlja kako dejavnost: odkriti prekupčevalsko, tihotapsko verigo / veriga oddajnikov
   // vrsta med seboj nepretrgano na določen način povezanih ljudi: sorodstvena veriga; veriga prednikov, rodu
6. 6. publ., s prilastkom med seboj zaporedno povezani členi, enote kake dejavnosti: položaj mlinarstva v agrikulturni verigi; izobraževalna veriga / človek je le člen v verigi vesoljnega življenja
7. 7. ekspr., s prilastkom večja skupina sledečih si stvari, pojavov: miselna veriga; veriga dogodkov; veriga spominov / veriga strelov
   ● ekspr. držati občutke na verigi obvladovati jih; ekspr. imeti ljudi na verigi popolnoma v oblasti; ekspr. počuti se kot pes na verigi omejevanega
   ♦ anat. veriga ganglijev; avt. snežne verige splet verig za na avtomobilske gume za vožnjo po snegu; biol. prehranjevalna veriga prehranjevalna povezava med organizmi v življenjski združbi; ekon. reprodukcijska veriga; elektr. izolatorska veriga iz več enakih členov sestavljen izolator za visoko napetost; geogr. gorska veriga skupina gor, katerih vrhovi so razvrščeni v črti; kem. veriga atomov vrsta v molekuli med seboj zaporedno povezanih atomov; lingv. govorna veriga zaporedje besed z določenim medsebojnim odnosom pri govornem sporočanju; rad. kamerna veriga kamera, kamerni kabel, kontrola kamere in monitor; strojn. kalibrirana veriga ki ima enake člene; lamelna veriga pri kateri sestavljajo člene lamele in sorniki; teh. veriga iz členov sestavljen gonilni ali vlečni element; brezkončna veriga pri kateri sta konca speta; gonilna veriga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. občutek, zavest o moralni vrednosti lastnega ravnanja, mišljenja, ki vzbuja občutek moralne odgovornosti: oblikovati, vzbuditi komu vest; ekspr. vest je neizprosen sodnik; ekspr. vest mi govori, šepeta: kriv si; ekspr. vest mi narekuje, ukazuje tako narediti; ekspr. trkati komu na vest; to je zoper našo vest; delati po vesti; otopela, knjiž. tanka vest; knjiž. glas vesti; očitek vesti / ekspr. vest mu ni dala miru; ekspr. vest grize, peče, teži; ta človek nima vesti, je brez vesti ne dela, misli v skladu s splošnočloveškimi načeli dobrega, vendar se mu ne vzbuja občutek moralne odgovornosti, krivde; ekspr. imeti čisto, kosmato, mirno, slabo, težko vest; ekspr. očistiti si, olajšati si, umazati si vest; pomiriti, ekspr. potolažiti vest koga / obljuba me veže v vesti
   // s prilastkom ta občutek, zavest v zvezi s kako dejavnostjo: lovska, pedagoška vest nam tako ravnanje prepoveduje / potolažiti svojo znanstveno vest
2. 2. ekspr., v zvezi imeti na vesti, ležati na vesti izraža moralno odgovornost, krivdo koga za kaj slabega, nedopustnega: imeti na vesti krajo, požar; take krivice nočem imeti na vesti / imeti koga na vesti biti kriv njegove smrti, nesreče
   // ta ujetnik ima na vesti več neuspelih pobegov; slike, ki so izginile, ima on na vesti on je kriv, moralno odgovoren, da so izginile; on jih je ukradel
   // ta cesta, ovinek ima na vesti že pet žrtev
3. 3. ekspr., v povedni rabi, s prilastkom kdor ali kar vzbuja v kom ta občutek, to zavest: ti si moja vest; mi smo njihova slaba vest / pisatelj hoče biti vest družbe
4. 4. ekspr., v prislovni rabi, s prilastkom brez pridržkov, pomislekov: mirne vesti lahko rečem, da nas je bilo precej
   ● ekspr. izprašati komu vest temeljito zaslišati koga; ekspr. izprašaj si malo vest, če nisi tega sam kriv premisli; mirna vest je najboljše vzglavje kdor ima mirno vest, mirno spi, živi
   ♦ jur. ugovor vesti ugovor glede lastne uresničitve, opravljanja kakega dejanja, službe, izvirajoč iz vesti; rel. izpraševanje vesti premišljevanje svojih dejanj, besed, misli, čustev s stališča vesti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. vetrolov: soba pri vetrniku
2. 2. odprtina, luknja za zračenje; zračnik: narediti vetrnik v strehi
   ● knjiž. obleči vetrnik vetrovko; nar. z vetrnikom očistiti žito z vejalnikom
   ♦ muz. zaboj v orglah s stisnjenim zrakom, na katerem stojijo piščali, za vsak manual ali pedal najmanj ena; sapnica; teh. vetrovnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. z drgnjenjem odstraniti: zdrgniti madež z obleke
   // z drgnjenjem očistiti, osnažiti: zdrgniti čevlje, tla; zdrgniti s krpo, peskom
   // z drgnjenjem osušiti: zdrgniti prepotenega konja; zdrgniti se z brisačo
   // z drgnjenjem poškodovati: zdrgniti suknjič na komolcih
2. 2. s potegljaji po površini narediti, da kaj sipkega, mehkega pride skupaj: zdrgniti malto, pesek, zrnje na kup

zdŕgnjen -a -o: do čistega zdrgnjen kotel; s čistilnim sredstvom zdrgnjene kljuke; zdrgnjene hlače

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. s premikanjem po ribežnu narediti iz živila majhne kose, dele: zribati repo, zelje; zribati ali nastrgati korenje / zribati na rezance
2. 2. očistiti z drgnjenjem s trdo krtačo po površini, navadno mokri: zribati tla / zribati kuhinjo
3. 3. ekspr. zdrgniti: zribati ozeble roke s snegom; zribati si obraz

zríban -a -o: zriban pod; zribana repa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zvícati se v krščanskem okolju  s trpljenjem se očistiti v vicah: na onem svetu se bo zvical / zvicati se za svoja slaba dela

zvícan -a -o: zvicane duše

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

1. 1. majhni vreči podoben del na oblačilu za spravljanje manjših predmetov: žep se mu je strgal; napolniti žep z bonboni; vzeti ključe iz žepa; dati robček v žep; nositi denarnico v žepu; predpasnik z velikim žepom; dno žepa / obrnil je vse žepe, da bi našel denar; iskati ključe po žepih; hoditi z rokami v žepih / hlačni žep; našiti, všiti žep; notranji, prsni žep suknjiča; žep na zadrgo; žep za uro; podloga za žepe / napolniti žepe nahrbtnika; viseči žepi za krtače; šotor z našitimi žepi
2. 2. kar je po obliki temu podobno: narediti med mesom in rebri žep za polnjenje; očistiti rano in vse žepe v njej; ozek žep med skalami
3. 3. na čelu razširjen del površine, ki sega v kaj: žepi ravnega sveta se zajedajo v hribovje; rečni žepi
   // voj. na strnjeno nasprotnikovo ozemlje segajoče manjše, z ozkim pasom z zaledjem povezano območje z vojaškimi silami, ki se branijo: umakniti čete iz žepa; delati obkolitveni obroč okoli žepa
4. 4. ekspr. kupna sposobnost: kupi, če ti žep dopušča, dovoljuje; izdelek ustreza okusu in žepu kupcev / hiša ni dosegljiva za moj žep
   ● ekspr. avtomobil mu je precej olajšal žep zanj je potrošil precej denarja; ekspr. ta izdelek polni trgovcem žepe jim prinaša velik zaslužek; pog. tu in tam mu kaj kane (v žep) dobi, zasluži majhno vsoto denarja; ekspr. globoko poseči, seči v žep veliko plačati; ekspr. vtakniti medaljo v žep dobiti jo; pog. obljubil mu je, v žepu pa je držal figo obljube ni nameraval izpolniti; pog. če le more, drži roke v žepu lenari, ne dela; žarg. ima diplomo v žepu je uspešno končal šolanje; ekspr. imeti kačo, luknjo, sušo v žepu biti brez denarja; ekspr. iti z levo roko v desni žep lotiti se stvari napačno, neustrezno; ekspr. vsi nimajo enako globokih žepov nimajo enako veliko denarja; plitev žep ekspr. imeti plitev žep malo denarja; publ. počitnice za plitev žep poceni; ekspr. imeti prazen žep biti brez denarja; ekspr. plačati iz svojega žepa s svojim denarjem; ekspr. ta stvar ni za vsak žep ni dostopna vsakomur; ni poceni; ekspr. obrnili so mu vse žepe natančno so ga preiskali; žarg., aer. letalo je zašlo v zračni žep v območje spuščajočega se zraka; poznam ga kot svoj žep zelo dobro, zlasti po slabih lastnostih
   ♦ mont. žep jalovine manjša gmota prvotne kamnine, ki je niso nadomestile rudne raztopine; obrt. vrezani žep pri katerem se odprtina vreže v oblačilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.