gospodínjski -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na gospodinjstvo: ukvarja se z gospodinjskimi deli;
električni gospodinjski aparati, stroji;
gospodinjske potrebščine / gospodinjski servis servis, ki oskrbuje gospodinjstva z občasno pomočjo pri gospodinjskih delih; gospodinjska pomočnica ženska, ki je v službi v zasebnem gospodinjstvu za pomoč pri gospodinjskih delih
♦ šol. gospodinjski pouk učni predmet, pri katerem se poučuje opravljanje domačih, hišnih del2. ki zna dobro gospodinjiti: je zelo skrbna in gospodinjska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
občásen -sna -o prid. (á) ki nastopa, se pojavlja, deluje v časovnih presledkih, navadno nedoločenih: delati občasne preglede;
občasni prepiri;
prirejati občasne razstave;
občasne težave;
občasna zaposlitev / podeliti občasne nagrade; občasno ponavljanje / občasni napadi mrzlice periodični; občasni obiskovalci gledališča; redne in občasne linije za prevoz potnikov
♦ meteor. občasni veter; pravn. občasni arbiter; ptt občasni telefon telefon, ki se uporablja le v določenem obdobju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
pijánec -nca m (ȃ) kdor daljši čas pretirano uživa alkoholne pijače: postati pijanec;
druži se s pijanci in pretepači;
ekspr. to je star pijanec;
zdravljenje pijancev alkoholikov / pijanec je kričal, se opotekal, razgrajal; ekspr. vse je spil, pijanec
● drži se svojih nazorov kot pijanec plota zelo; preg. pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne kdor je vdan pijači, se tega do smrti ne more znebiti
♦ med. kvartalni pijanec človek, občasno bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač; notorični pijanec kdor je stalno bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
pleníti in pléniti -im nedov. (ī ẹ́) 1. nasilno množično jemati materialne dobrine: vojaki so plenili in požigali po deželi // ropati: pleniti denar / pleniti popotnike // ekspr. večkrat zapleniti: cariniki plenijo vedno več mamil; revijo so plenili toliko časa, da je nehala izhajati
● ekspr. borci so skoraj golih rok plenili sovražniku orožje jemali2. ekspr. negospodarno izkoriščati: tujci plenijo naravna bogastva dežele;
pleniti gozdove // izrabljati, izkoriščati: ni hotel pleniti ljudi 3. loviti in ubijati druge živali za hrano: aljaški grizliji plenijo losose;
ježi plenijo žuželke;
pleniti ribe, sesalce / medvedi in volkovi včasih plenijo drobnico // lov. z orožjem, pastjo prihajati do divjadi: lovske družine na nekaterih območjih občasno plenijo jelenjad in srnjad / divjadi ne plenijo le lovci, temveč tudi potepuški psi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
popláviti -im dov. (ā ȃ) 1. z razlivanjem, širjenjem pokriti kako površino: narasla reka spomladi poplavi polje / morje večkrat poplavi obalno mesto; voda je poplavila več vasi / ladijske prostore, rudnik je poplavila voda vdrla vanje, jih zalila; ekspr. dim je poplavil sobo; pren., ekspr. sonce poplavi travnike // ekspr. pojaviti se kje v veliki količini, množini: mesto poplavijo letaki proti vojni; deželo so poplavile sovražne čete 2. narediti, da pride na kako površino, v kak prostor voda, navadno v veliki količini: riževa polja je treba poplaviti;
zaradi požara so skladišče na ladji poplavili // ekspr. narediti, da se kaj pojavi kje v veliki količini: poplaviti trg s tujim blagom
● star. valovi bi jih kmalu poplavili s krova odplavili, odneslipoplávljen -a -o:
poplavljene vasi; občasno poplavljeno kraško polje; to območje je poplavljeno vso zimo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
prekát -a m (ȃ) 1. ločen, ograjen prostor: dvojno dno ladje je razdeljeno na prekate;
prekati greznice / soba je bila s pregradami razdeljena v prekate predelke2. teh. manjši zaprt prostor v kaki pripravi, v katerem potekajo določeni procesi: čiščenje prekata / parni prekat prostor v stroju, v katerem se trajno ali občasno nahaja para
♦ anat. možganski prekat votlina v možganih, napolnjena z možgansko tekočino; očesni prekat prostor med roženico in lečo, napolnjen s tekočino; srčni prekat vsaka od dveh sprednjih srčnih votlin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
stréči stréžem nedov., strézi strézite in strezíte; strégel strégla (ẹ́) 1. prinašati hrano, pijačo navadno gostu: streči povabljencem;
streči s pijačo, prigrizkom;
gostje si sami strežejo / strežejo le do devetih; kosilo strežejo v jedilnici delijo; v gostilni strežejo kmečke jedi imajo, pripravljajo / v tej restavraciji streže že več let dela kot natakar / to omako, solato strežemo k perutnini // s tožilnikom delati, povzročati, da je kdo zadovoljen: prijazno so jih stregli; moža lepo streže 2. dajati, izročati komu zahtevano, zaželeno blago: na tem oddelku strežeta dve prodajalki / kot vljudnostna fraza vam že strežejo 3. opravljati dela za zadovoljevanje telesnih potreba) zlasti bolnega, onemoglega: streči bolniku;
stregla ga je v bolezni, med boleznijo;
streči ostarelim ljudem b) pripadnika višjega družbenega sloja: lordu streže že več let;
zdaj mu streže nov služabnik // občasno pomagati pri gospodinjskih delih: stregla je pri bogati družini v mestu; ker ni dobila drugega dela, je hodila streč po hišah 4. opravljati dela, ki drugemu omogočajo hitrejše, nemoteno delo: stregla sta mu dva pomočnika;
zidarjem so stregli domači / streči pri obredih / en delavec streže več strojem 5. delati za potešitev, zadovoljitev potreb, želja koga: vsem je morala streči;
preveč jim streže;
pog. pusti se streči / ekspr.: streči pri živini; rožam ne streže, zato ji ne uspevajo / ekspr. streči svoji radovednosti 6. star. prestrezati: streči deževnico / streči (si) roso v dlani 7. star. čakati, prežati: pri vratih je ves večer stregel nanjo / lovci strežejo na divjad 8. star. prestrezati, loviti: streči šume / pazljivo je stregla na besede / stregel je njunemu pogovoru prisluškoval9. ekspr., v zvezi s po prizadevati si komu odvzeti, kar nakazuje določilo: stregli so mu po prestolu / streči komu po časti, po življenju
● publ. knjiga streže okusu, zahtevam bralca je po okusu, zahtevah bralca; ekspr. sreča mu streže ima srečo; ekspr. vreme nam letos res streže je lepo, ugodno; ekspr. ve, kako se taki reči streže zna pravilno, ustrezno ravnati; pog. streže jim spredaj in zadaj zelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
strélec -lca m (ẹ̑) 1. kdor strelja: strelci se urijo;
v boj so poslali izurjene, zanesljive strelce
● dela kot strelec v rudniku kot razstreljevalec, miner2. kdor je rojen v astrološkem znamenju strelca: samski, vezani strelec;
device, kozorogi, raki, škorpijoni in strelci 3. šport. igralec pri nekaterih igrah z žogo, ki (dobro) strelja na gol: ekipa nima dobrih strelcev / strelec gola
● rojen je v znamenju strelca v času od 23. novembra do 21. decembra
♦ astron. Strelec deveto ozvezdje živalskega kroga; lov. lov v strelcih skupni lov, zlasti na malo divjad, pri katerem se strelci in gonjači pomikajo naprej v ravni črti; voj. iti v strelcih premikati se drug ob drugem korakoma ali v teku z ročnim orožjem, pripravljenim za streljanje; kot povelje v strelce; zool. strelec tropska riba s prečnimi progami na hrbtu, ki občasno lovi žuželke z brizganjem vodnih kapljic, Toxotes jaculatrix
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
upleníti in upléniti -im dov. (ī ẹ́) 1. nasilno vzeti materialne dobrine: vojaki so uplenili veliko dragocenosti;
upleniti orožje sovražniku 2. uloviti in ubiti drugo žival za hrano: lovec je zalotil kormorana, ko je ta ravno uplenil ribo;
trop volkov je uplenil srno;
množica mravelj lahko upleni tudi precej večje živali / volk občasno upleni tudi ovco // lov. z orožjem, pastjo priti do divjadi: upleniti divjega petelina, srno uplénjen -a -o:
uplenjene bombe; uplenjena lisica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zamŕzniti -em dov. (ŕ ȓ) 1. prekriti se z ledom: studenec zamrzne;
gorska jezera pozimi zamrznejo / šipe so ponoči zamrznile / zemlja je globoko zamrznila postala trda zaradi zmrznjenja vode v njej / preh., ekspr. hud mraz je zamrznil jezera in reke 2. sprijeti se z zmrznjeno podlago: kapa je zamrznila v snegu;
palica je v ledu zamrznila 3. preh. narediti, da kaj zmrzne zaradi konzerviranja, hranjenja: zamrzniti meso, sadje;
zamrzniti živila / zamrzniti ponesrečenčevo roko
♦ agr. globoko zamrzniti; biol. zamrzniti spermo 4. preh. narediti, da se kaj začasno ne nadaljuje, ne teče: zamrzniti postopek;
zamrzniti plačevanje;
zamrzniti nadaljnje zaposlovanje / zamrzniti odnose med državama / zamrzniti sliko 5. pog. priti v stanje, navadno začasno, neodzivnosti na ukaze: računalnik je zamrznil, zato ga je bilo treba ponovno zagnati / zaradi zastarele grafične kartice se slika v novejših igrah upočasni in občasno tudi zamrzne 6. ekspr. postati negiben, tog: njeno telo je kar zamrznilo od strahu 7. ekon. zaradi določb postati za določen čas neizplačljiv: denar v bankah je zaradi gospodarske krize zamrznil;
hranilne vloge so zamrznile 8. preh., ekon. uradno odrediti ustalitev na določeni višini: zamrzniti cene, stanarino
● ekspr. jezik mu je zamrznil ničesar ni mogel, znal reči, povedatizamŕznjen -a -o:
zamrznjene cene; zamrznjena reka; (globoko) zamrznjena živila;
prim. zamrzel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
asteroíd -a m (ȋ) nav. mn., astron. večjemu meteoritu ali majhnemu planetu podobno nebesno telo, ki kroži okoli Sonca v prostoru med Marsom in Jupitrom: pas asteroidov;
površje asteroida // tako telo, ki občasno zadene ob planete, kjerkoli v notranjem delu sončnega sistema do Jupitra: majhen, ogromen, velikanski asteroid; odkrivanje potencialno nevarnih asteroidov; padec, trk, udarec asteroida; kometi in asteroidi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
botrovánec -nca m (á) otrok v odnosu do botra, človeka, ki mu gmotno pomaga, zlasti pri šolanju: v zahvalo botrovanec neznanemu botru občasno napiše pismo;
osebni stik z botrovancem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dídžêj -a m (ȋ-ȇ) kdor izbira, organizira in predvaja glasbo ter dodaja komentarje, navadno v diskoklubih, na radiu: radijski didžej [DJ];
didžej v diskoteki, klubu;
občasno dela kot didžej // poustvarjalec elektronske glasbe s tehniko mešanja izvornih glasb: slavni didžeji svetovnega formata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
grafitírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati, ustvarjati grafite: nekateri ustvarjalci občasno grafitirajo tudi po naročilu // spreminjati podobo zidu, javne površine z risanjem grafitov: grafitirati stavbe; razjarjeni navijači so grafitirali stene in uničevali pročelje 2. teh. prekrivati, prašiti z grafitom: grafitirati glino;
grafitirati vrata pri peči grafitíran -a -o:
grafitirana površina; grafitirana mast za mazanje ležajev mast z dodatkom grafita
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
klíkati1 -am nedov. (ȋ) pritiskati navadno levi gumb na računalniški miški in s tem izbirati možnosti, funkcije, prikazane na zaslonu računalnika: uporabniki občasno klikajo tudi na povezave, ki jim jih ponujajo oglaševalci;
klikati po internetu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
konzultíranje -a s (ȋ) glagolnik od konzultirati: gre za občasno medsebojno konzultiranje / konzultiranje kolektiva ob imenovanju direktorja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kvartálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kvartal, četrtleten: izdajajo kvartalni bilten;
letni in kvartalni načrti
♦ med. kvartalni pijanec človek, občasno bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
stolpíčarstvo -a s (ȋ) dejavnost pisanja stolpic: redno delo in občasno stolpičarstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
trímčkati -am nedov. (ȋ) ekspr. rekreativno hoditi, teči, delati razgibalne vaje: občasno trimčka in teče;
trimčkati po, v gozdu, parku / šli so trimčkat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
vŕv -í ž (ȓ) izdelek iz spletenih ali sesukanih rastlinskih vlaken, žic za povezovanje, privezovanje: vrv se je pretrgala;
prerezati, razplesti vrv;
voditi žival na vrvi;
zvezati z vrvjo;
dolga, močna vrv;
jeklena, konopljena, žična vrv;
vrv iz najlona;
dolžina vrvi / odvezati vrv / plezalna vrv; vprežna vrv zaprežnica; vžigalna vrv vžigalna vrvica// tak izdelek, napeljan po zraku za določen namen: hoditi po vrvi; pobrati perilo z vrvi / knjiž. plesalec na vrvi vrvohodec// ekspr. temu izdelku podoben rastlinski del; steblo, vitica: buča je pognala vrvi; hmeljeve vrvi
● ekspr. najraje bi si dal vrv za vrat se obesil; ekspr. s tem dejanjem si je sam zadrgnil vrv okoli vratu se je sam spravil v brezizhoden položaj; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi; preg. zdravje po niti gor, po vrvi dol zdravje se pridobi počasi, izgubi pa hitro
♦ alp. pritrjena vrv za stalno ali občasno zavarovanje nevarnega dela poti pri hoji, plezanju; navt. jadrovodna vrv za obračanje jadra v smeri krme; pritezna vrv za premeščanje ladje v določen položaj, na določeno mesto; privezna vrv za privezovanje ladje, čolna k obali; metalo za vrv obtežilna verižica z vrvico za metanje vrvi z ladje; ptt kabelska (nosilna) vrv na oporišča obešena jeklena vrv, na katero se pritrdi nadzemni kabel; šport. lavinska vrv vrv žive barve, ki si jo smučarji navežejo za pas in jo vlečejo za seboj, kadar so na ogroženem območju; teh. nosilna vrv vrv pri žičnici, po kateri se premika gondola; vlečna vrv vrv pri žičnici, ki vleče breme po nosilni vrvi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zavédanje -a s (ẹ́) glagolnik od zavedati se: občasno bolnikovo zavedanje / zavedanje sebe, sveta / zavedanje o pomembnosti varstva okolja
● zastar. zavedanje po straneh neba orientiranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bájta -e ž (ȃ) 1. majhna, preprosta hiša: postaviti si bajto;
delavska, lesena bajta // zelo majhno posestvo: priženil se je na bajto 2. zasilno, občasno prebivališče: oglarska, planšarska bajta 3. pog. hiša: sedaj ne utegne, ker zida bajto;
v tej ulici so same imenitne bajte 4. ekspr., v zvezi stara bajta študent z mnogo semestri: stare bajte in bruci;
on je že stara bajta / kot nagovor za dolgoletnega znanca kako ti gre, stara bajta?
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
estavéla -e ž (ẹ̑) geogr. kraški izvir, ki vodo občasno tudi požira:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kóča -e ž (ọ́) 1. gostišče v gorah, zlasti manjše: koča je vse leto oskrbovana;
prenočila sta v koči / planinska koča 2. zasilno, občasno prebivališče: sredi gozda si je postavil kočo / drvarska, planšarska, ribiška koča 3. star. majhna, preprosta hiša, bajta: posedati pred kočo;
kmečka, lesena koča // zelo majhno posestvo: na koči se težko živi
♦ rib. vlačilna mreža v obliki vreče za lov morskih rib
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kolíba -e ž (ī) 1. zasilno, občasno prebivališče, navadno iz desk, protja: postaviti kolibo / koliba iz vej / oglarska, smolarska koliba 2. knjiž. majhna, preprosta hiša, bajta: koliba že razpada;
stanuje v siromašni kolibi / lesena koliba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
občásnik -a m (ā) knjiž. občasno izhajajoča publikacija: izdajati občasnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
podrsávati -am nedov. (ȃ) 1. premikati v presledkih (sem in tja) po čem z dotikanjem: v zadregi je podrsaval z nogo;
podrsavati s palico po tleh / slišal je, kako podrsava s copatami in kašlja // premikajoč se tesno dotikati: kolesa so podrsavala ob blatnike 2. drsaje hoditi: videli so ga podrsavati iz bajte;
podrsavati z eno nogo;
onemoglo podrsavati 3. občasno se premikati z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku: jermen na jermenici podrsava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
postréžnica -e ž (ẹ̑) 1. ženska, ki občasno pomaga pri gospodinjskih delih: postrežnica je pomivala okna;
ob sobotah je prihajala postrežnica 2. star. služabnica, zlasti za osebno strežbo; strežnica: gospa je vzela postrežnico s seboj na potovanje 3. star. (bolniška) strežnica: v bolnišnici potrebujejo nekaj novih postrežnic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
saránča -e ž (ȃ) nav. mn., zool. žuželke z dolgimi zadnjimi nogami, ki se občasno v velikih rojih selijo in uničujejo zelenje, Acrididae: saranče so uničile ves pridelek / saranča selka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
svíngati -am in swingati -am [svíngati] nedov. (ȋ) občasno vzajemno menjavati svojega stalnega spolnega partnerja s spolnim partnerjem drugega ob soglasju udeleženih parov: svingati sta začela zaradi obojestranske želje poskusiti kaj novega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
svínger in swinger -ja [svínger] m (í) kdor občasno vzajemno menjava svojega stalnega spolnega partnerja s spolnim partnerjem drugega ob soglasju udeleženih parov: svingerji se srečujejo v klubih z jasnimi pravili in kodeksom obnašanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
svíngerstvo in swingerstvo -a [svíngerstvo] s (í) občasno vzajemno menjavanje svojega stalnega spolnega partnerja s spolnim partnerjem drugega ob soglasju udeleženih parov: prakticirati svingerstvo;
popularizacija svingerstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zdrkávati -am nedov. (ȃ) zastar. 1. občasno se premikati z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku: jermen je pogosto zdrkaval;
kolesce v stenski uri zdrkava // pri takem premikanju dajati kratke, rezke glasove: ura v stolpu že zdrkava, kmalu bo začela biti 2. v presledkih hitro se premikati s prvotnega mesta, navadno navzdol, dotikajoč se podlage: kaplje zdrkavajo po šipi / očala mu zdrkavajo na konec nosu 3. pri premikanju, delovanju prihajati iz navadnega položaja, lege: težko je vrtal, ker mu je sveder zdrkaval;
vlečna vrv je zdrkavala iz žleba, s kolesa 4. zdrsavati: zdrkavati na ledu
● ekspr. solze so ji zdrkavale po licu tekle, polzele
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zdrkováti -újem nedov. (á ȗ) 1. občasno se premikati z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku: jermen na kolesu zdrkuje;
kolesje ure zdrkuje // pri takem premikanju dajati kratke, rezke glasove: pogledal je na stensko uro, ki je začela zdrkovati 2. v presledkih hitro se premikati s prvotnega mesta, navadno navzdol, dotikajoč se podlage: kaplje zdrkujejo z listov / ruta ji zdrkuje z ramen / zdrkovati po vrvi navzdol
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.