abidžánski -a -o (ȃ)
Abidžánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Abidžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Abidžánčev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nanašajoč se na abrazijo: abrazijsko delovanje valov; abrazijska obala / abrazijski instrument
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nanašajoč se na Brazilce ali Brazilijo: brazilska obala; brazilska vlada / brazilski les; prava brazilska kava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ki kaže neravne, vijugave obrise: členovita obala; členovito ozemlje
♦ teh. členovit mehanizem mehanizem, sestavljen iz več členov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
členovítost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nanašajoč se na Črno morje: črnomorska obala / črnomorsko ladjevje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nanašajoč se na Dalmacijo: dalmatinska obala / dalmatinsko vino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ki poteka, se ponavlja brez sprememb: enolični dnevi; enolična pesem; enolično delo; enolično šumenje reke; njegovo življenje je enolično / enolična obala, pokrajina / enolična hrana
- enolíčno prisl.:
enolično govoriti; zvonovi so zvonili enolično in vztrajno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
1. publ. pristajalna obala, pomol: ladja je pristala ob novem gatu
2. majhen jez, majhna pregrada:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nanašajoč se na Grenlandce ali Grenlandijo: grenlandska obala
♦ zool. grenlandski kit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ilírski -a -o (ȋ) zgod.
Ilírec -rca m z -em preb. i. (ȋ) zgod.
Ilírka -e ž, preb. i. (ȋ) zgod.
Ilírčev -a -o (ȋ) zgod.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
1. dati, spraviti kaj iz česa: izložiti blago, tovor; izložiti obleke iz kovčka / pred hišo so jih izložili iz avtomobila odložili
2. dati, postaviti na ogled v izložbo: izložili so nove modele čevljev / zastar. izložiti slike razstaviti
- izložèn -êna -o
1. deležnik od izložiti: ogledoval si je iz žepov izložene stvari
2. knjiž. izpostavljen: obala je izložena valovom;
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
iméti béla jétra, íti kómu na jétra, poglédati kómu v jétra, poznáti kóga do jéter, poznáti kóga v jétra, sedéti kómu na jétrih, (u)sésti se kómu na jétra
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
V medijih zasledimo različne možnosti zapisa virusne bolezni covid-19. Kako izraz in z njim povezane pravilno uporabljati?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nanašajoč se na Kalifornijo: kalifornijska obala
♦ agr. kalifornijska brozga škropivo iz žvepla in apna; zool. kalifornijski kapar ameriški kapar; kalifornijska postrv postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
béla knjíga, bíti kot odpŕta knjíga, bráti kóga/kàj kot odpŕto knjígo, knjíga knjíg, knjíga s sêdmimi pečáti, módra knjíga, požírati knjíge, rumêna knjíga, zláta knjíga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ki ima veliko lagun: lagunasta obala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
1. premikati se, dotikajoč se podlage s telesom: kača, polž leze; gosenica leze po listu; po poti lezejo deževniki; pren., ekspr. temen oblak leze čez sonce
// premikati se tako, da je telo zelo blizu podlage: mravlja leze; čebele lezejo po satu; muha leze po šipi / tiger leze proti svoji žrtvi se plazi
// navadno s prislovnim določilom premikati se, pomagajoč si z nogami in rokami: lesti izpod postelje, s skale; lesti skozi okno; previdno je lezel v vodo / gledati otroka, kako hitro leze / lesti čez ograjo, na drevo plezati
2. ekspr., navadno s prislovnim določilom počasi, navadno tudi s težavo premikati se: veslali so proti toku, zato je čoln samo lezel; vlak leze po strmini / prihuljene postave so lezle iz teme; bolnik leze od postelje k mizi; skupina planincev leze proti vrhu; upognjen pod težkim bremenom leze navkreber / ko je začutil nevarnost, je njegova roka previdno lezla proti orožju / kazalec leze proti dvanajsti; sonce leze višje in višje; pren. njegov pogled je lezel po obrazih prisotnih
// počasi teči, polzeti: znojne kaplje mu lezejo po čelu; solza leze po licu / reka leze po ravnini
3. ekspr. hoditi, iti: kadar je mogel, je lezel v mesto; kaj pa lezeš tja, če si bolan; lezeš kot polž zelo počasi / lesti po vseh štirih
4. nav. ekspr., s prislovnim določilom prodirati, riniti iz česa ali v kaj: žebelj leze iz deske; kol pod težkimi udarci počasi leze v tla / prva travica že leze iz zemlje
// počasi v majhni količini, stopnji prihajati: iz vseh razpok je lezla voda / ekspr. jutranja svetloba leze skozi nizka okna / mraz leze v sobo, v telo
5. navadno s prislovnim določilom počasi se premikati s prvotnega, navadnega mesta: naramnica ji leze z rame; nahrbtnik mu leze na stran; hlače lezejo dol / ne maram nositi te rute, ker leze
6. s prislovnim določilom večati območje svojega delovanja, vplivanja: mraz mu leze po hrbtu; prijetna toplota leze po telesu; utrujenost leze po žilah; bolečina v nogi leze višje in višje
// rastoč pokrivati vedno večjo površino: slak leze čez plot; bršljan leze po razvalinah
7. ekspr., navadno v zvezi z v počasi se bližati čemu (slabemu): poletje že leze v jesen; mož že leze proti sedemdesetemu letu / ali ne vidiš, da lezeš v nesrečo / lesti v dolgove; bolj in bolj so lezli v revščino
8. ekspr. počasi minevati: ure lezejo; čas leze po polževo
● ekspr. prišlo je vse, kar leze in gre veliko ljudi; ekspr. od presenečenja so mu oči lezle iz jamic gledal je z vedno bolj izbuljenimi očmi; ekspr. gledali so, kako na obzorju vedno bolj leze iz morja gorata obala so najprej vidni vrhovi obale, nato pa vsa; ekspr. sonce leze izza hriba vzhaja, za hrib zahaja; ekspr. zelenje že leze proti vrhu hriba tudi drevje, ki raste bolj blizu vrha, že zeleni; ekspr. hiša že leze na kup se podira, razpada; ekspr. tak je, da pred težavami leze na kup postaja malodušen; ekspr. molčal je in kar lezel na kup, vase iz zadrege, žalosti, ponižnosti se je držal sključeno; ekspr. spanec mu leze na oči postaja zaspan; ekspr. glava mu že leze na prsi zaradi zaspanosti, dremanja sklanja glavo; zaradi starosti se ne more več držati vzravnano; šalj. pijača mu že leze v glavo opijanja se, postaja pijan; oče že leze v dve gubé dobiva sključeno držo; ekspr. cesta se vijuga po dolini in leze v hrib se vzpenja; ekspr. strah mu leze v kosti začenja se bati; šalj. to vino je tako, da leze v lase je močno; ekspr. mož leze v leta počasi se stara; pog., ekspr. lesti komu v zadnjico, nekam, vulg. v rit izkazovati komu pretirano vdanost, prijaznost z namenom pridobiti si naklonjenost; pog. učenec komaj leze težko izdeluje v šoli; pog. blago leze narazen postaja vedno tanjše, se na več mestih trga; ekspr. lica mu lezejo narazen od zadovoljstva poteze obraza kažejo, da je zadovoljen; ekspr. posestvo, premoženje leze narazen se manjša, propada; pog. oči mu že lezejo skupaj postaja zelo zaspan; pog. lesti vkup od lakote biti zelo lačen; postajati slaboten, brez moči od lakote
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
knjiž. peščena obala, plaža: hoditi po lidu
♦ geogr. podolžna sipina, ki loči zaliv ali obrežno jezero od morja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
1. slana voda, ki napolnjuje vdolbine med celinami: odpluti na morje; reka se izliva v morje; vreči kaj v morje; vojskovati se tudi na morju; jadrati po morju; globoko, plitvo morje; potopljen na dno morja; gladina, globina morja; vihar na morju; prevoz po morju; življenje v morju; globok, velik kot morje / veter z morja / tisoč metrov pod morjem pod morsko gladino / ekspr.: včeraj so potisnili v morje novo ladjo splavili; potovati po suhem in po morju
// tudi mn. del te vode, navadno v večjih zalivih ali ob obrežju: morje je bilo sivo; morje se leskeče; morje narašča, pljuska ob obalo, valovi; pozna vsa morja; mirno, modro, razburkano, valovito, viharno morje; vinogradi ob morju / južna morja / odšli so spet k morju / Baltiško, Črno, Jadransko, Sredozemsko morje
// ta voda kot prometna pot: morje je postalo odprto / država nima izhoda na morje / pesn. Morja široka cesta peljala me je v mesta (F. Prešeren)
2. morje z obalo kot prostor za oddih: iti, odpotovati na morje; bili smo na morju; izlet na morje; vikend na morju / prihajamo z morja
// pog. letovanje ob morju: sit sem morja; dva tedna morja imam zadosti
3. pog. morska voda: morje razjeda železo; napil se je morja / slano morje
4. ekspr., s prilastkom velika količina, množina: morje cvetov; tam za morjem hiš; govori morju ljudi / morje zastav je krasilo ulice / porabiti morje črnila; preliti morje solz zelo veliko / stal je v morju sončne svetlobe / morje bridkosti, trpljenja, veselja; potapljati se v morju greha
// kar se pojavlja v veliki količini, množini: ajdovo morje; megleno morje; iz nepreglednega morja so kipela slemena hribovja; okrog in okrog je snežno morje; žitno morje valovi / vsemirsko morje
5. ekspr., v prislovni rabi, z rodilnikom izraža veliko količino: morje jih je; morje besed; prišlo je morje ljudi; izdelanih je bilo morje osnutkov / malo morje obiskovalcev veliko / ne vidi nobene poti v morju možnosti
● ekspr. ribiča je vzelo morje utonil je v morju; pog. iti čez morje oditi v čezmorsko deželo, navadno kot izseljenec na delo; ekspr. vodo v morje nositi delati kaj odvečnega, nesmiselnega; ekspr. v morje vreči proč vreči; ekspr. v morju je našel svoj grob utonil je v morju; ekspr. utoniti v nemškem, tujem morju postati sestavni del nemškega, tujega naroda in prenehati se šteti za pripadnika svojega naroda; publ. prosto ali svobodno morje z istimi pravicami dostopno vsem državam; ekspr. široko morje ki je stran od obale, zalivov in otokov; ekspr. kraljica morja Benetke; pomoč je zalegla toliko kot kaplja v morje nič; zelo malo; preg. hvali morje, a drži se brega ne izpostavljaj se brez potrebe nevarnostim
♦ geogr. obrežno ali litoralno morje stransko morje, ki se vleče vzdolž obrežja celine in ki ga proti odprtemu morju omejujejo otoki ali polotoki; odprto morje ki je stran od obale, zalivov in otokov; sredozemsko morje ki je zajedeno globoko v celino in povezano z oceanom z ozkimi prelivi; stransko morje ki se z odprtega morja zajeda v celino; kipenje morja udarjanje valov ob morsko obalo; geol. brakično morje v katerem se mešata morska in sladka voda; navt. mrtvo morje; pravn. notranje morje zelo velik morski zaliv, ki je pod oblastjo države, kateri pripada obala; obalno morje del morja, ki je pod izključno oblastjo države, kateri pripada obala; odprto morje ki je z istimi pravicami dostopno vsem državam; teritorialno morje zunanji del obalnega morja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nanašajoč se na morje: morski breg, zaliv; morska obala; morsko dno / morski valovi; morska voda / morski plankton; morske rastline, ribe; ekspr. morska pošast / morski promet, ribolov / morska ladja; morsko letovišče / morski veter / morski sadeži užitni morski organizmi, razen rib; morska sol / morski ježek majhna morska žival z bodicami, podobna kepi
● ekspr. morski volk morski pes, ki je človeku nevaren; ekspr. morska deklica ženski podobno bajeslovno bitje, ki je od pasu navzdol riba
♦ aer., navt. morska milja dolžinska mera, 1.852 m; bot. dvolistna morska čebulica; morska gorjuša enoletna obmorska rastlina z mesnatimi listi in vijoličastimi ali rožnatimi cveti, Cakile maritima; morska solata zelena alga listaste oblike, Ulva lactuca; morske trave morske rastline s črtalastimi listi, Zostera; geogr. morski preliv ali morska vrata ozek vodni pas, ki veže dve obsežnejši morski kotlini; morski rokav ozek, podolgovat morski zaliv ali preliv; morski tok premikanje površinske morske vode v določeni smeri; morska gladina; geol. morska usedlina v morju odložena kamnina; med. morska bolezen; meteor. morski dim; morski veter veter, ki piha z morja na kopno; pravn. zunanji morski pas del odprtega morja, ki je tik obalnega morja in na katerem imajo obalne države posebne pravice; morski razbojnik, ropar kdor izvršuje nasilje na odprtem morju v svojo korist; notranje morske vode del obalnega morja v pristaniščih, ozkih zalivih ter med obalo in sklenjenimi bližnjimi otočji; zool. morski golob; morski konjiček majhna riba s cevastim gobcem in konju podobno glavo, Hippocampus; morski lev velik morski sesalec, podoben tjulnju, Otaria flavescens; morski list; morski medved sesalec z gostim kožuhom in nogami, ki so spremenjene v plavuti, Arctocephalus; morski pajek največja jadranska rakovica, Maja squinado; morski psi velike morske ribe hrustančnice z vretenčasto obliko telesa, Selachoidei; morski petelin na morskem dnu živeča riba z velikimi prsnimi plavutmi in veliko koščeno glavo, Dactylopterus volitans; morski prašiček majhen brezrepi glodavec s čokatim telesom, ki prebiva v stanovanju, hiši, zlasti za družbo, Cavia porcellus; morske kače ob obalah tropskih morij živeče strupene kače s telesom, sploščenim proti repu, Hydrophiidae; morske krave; morska lastovica; morske lilije na morskem dnu pritrjeni iglokožci čašastega telesa, Crinoidea; morska lisica morski pes z mečasto podaljšano repno plavutjo, Alopias vulpes; morska mačka do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami, Scyliorhinus; morska mačka dolgorepa opica, ki živi v Afriki; zamorska mačka; morske vetrnice na morskem dnu živeče živali, ki imajo lovke, pokrite z ožigalkami, Actiniaria; morska vidra; morske zvezde na morskem dnu živeči iglokožci s petimi ploščatimi, širokimi kraki, Asteroidea; morsko grozdje; morsko uho polž, ki je brez zavojev, ima obliko latvice in živi v morju, prilepljen na skalnato podlago, Haliotis tuberculata
- môrsko prisl.:
morsko modra barva; morsko modra ovratnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
knjiž. obrežje, obala: kopalci so ležali na nabrežju; veter je dvigal pesek na nabrežju / morsko nabrežje / nabrežje Ljubljanice breg
// urejeno, navadno utrjeno obrežje: mesto je dobilo nove ceste, nabrežja in mostove / Cankarjevo nabrežje
♦ navt. operativna obala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Zanima me slovnično pravilni zapis besedne zveze »slovenska obala«.
- slovenska Obala
- Slovenska obala
- Slovenska Obala
Preiskal sem že mnogo spletnih forumov, vendar so si tudi mnenja nekaterih strokovnjakov nasprotujoča.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
1. ki je znotraj kake celote: notranji del sadeža; notranje plasti; usedlina na notranji strani soda / notranji premer cevi; notranji žep suknjiča / notranja oprema; notranje dvorišče / notranji dražljaji / Notranje Gorice
2. ki je bližje sredinski ravnini telesa: notranja stran lakta, stegna / notranja stran roke
3. ki je, poteka znotraj mej države, ozemlja: notranji poštni promet; notranji transport; zaradi slabega vremena ni na notranjih progah vzletelo nobeno letalo / notranja kolonizacija / izdelovati za notranje tržišče
// nanašajoč se na določeno organizirano skupnost: notranji položaj v državi; reševati notranje probleme; notranja razdelitev dela; notranja družbena nasprotja / notranja disciplina; notranja obvestila / notranji nasprotniki / notranja politika; tajništvo za notranje zadeve; publ. vmešavanje v notranje zadeve države / v nekaterih državah minister za notranje zadeve
// ki sodeluje v kaki skupnosti v rednem razmerju: notranji in zunanji sodelavci inštituta / notranja učenka nekdaj učenka, ki stanuje v internatu svoje šole
4. nanašajoč se na človekovo duševnost: doživljati notranje boje; notranji nemir; notranja izčrpanost, napetost; notranja rast glavnega junaka; notranje ravnovesje / njegovo notranje življenje / knjiž. očitajoč notranji glas; notranji svet otroka; človek brez notranjega žara; publ. notranja dimenzija človeka / notranja svoboda
5. ki je v zvezi z organi v prsni in trebušni votlini: opraviti notranji pregled / notranje bolezni
6. ki je v čem kot neločljiv, opredeljujoč del: notranji pomen pesmi; spoznati notranje lastnosti knjižnega jezika; notranja protislovja kapitalizma
♦ anat. notranji organi organi v prsni in trebušni votlini; žleza z notranjim izločanjem žleza, ki izloča neposredno v kri ali mezgo; notranje uho del ušesa s slušnimi in ravnotežnimi čutnicami; biol. notranji zajedavec zajedavec, ki živi v notranjosti gostitelja; notranje dihanje razgrajevanje glukoze v celici s prostim kisikom, pri čemer se sprošča energija; notranje izločanje izločanje neposredno v kri ali mezgo; ekon. notranja konkurenca konkurenti iz domače države, z določenega ožjega območja; notranje rezerve neizkoriščene organizacijske, tehnične, ekonomske možnosti za zmanjšanje stroškov, povečanje prihodkov; fiz. notranja energija energija, ki jo ima telo zaradi svojega termodinamičnega stanja in ki se ne da v celoti spremeniti v delo; geom. notranji kot kot, ki ga v notranjosti geometrijskega lika oklepata dve sosednji stranici ali dve sosednji stranski ploskvi; jezikosl. notranji predmet predmet, ki označuje z dejanjem nastajajočo stvar; lit. notranji monolog pripovedna tehnika, ki podaja misli in čustva osebe tako, kakor da jih ta govori; notranja rima rima, pri kateri se ujema zaključni del verza z besedo sredi verza; med. notranja krvavitev krvavitev notranjih organov; zdravilo za notranjo uporabo zdravilo, ki se zaužije; pravn. notranje morske vode del obalnega morja v pristaniščih, ozkih zalivih ter med obalo in sklenjenimi bližnjimi otočji; notranje morje zelo velik morski zaliv, ki je pod oblastjo države, kateri pripada obala; strojn. motor z notranjim zgorevanjem motor na toplotno energijo, ki nastaja v njem z zgorevanjem
- nótranje tudi notránje prisl.:
svoboda jih je notranje dvigala in oblikovala; notranje miren človek; notranje razgibana akcija drame; notranje zakonit proces; sam.: harmonija notranjega in zunanjega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nanašajoč se na Novo Zelandijo: novozelandska obala
♦ tekst. novozelandski lan kulturna rastlina, katere listna vlakna se uporabljajo za vrvarske izdelke; vrtn. novozelandska špinača špinača s plazečimi se stebelci in manjšimi srčastimi listi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
star. obala: strma morska obal / prostrana obal z visokimi palmami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pas zemlje ob morju, jezeru: urediti, utrditi obalo; kamnita, peščena obala / usmeriti ladjo k obali; stati na obali; voziti se ob obali / morska obala
// svet ob morju, jezeru: obala se počasi spušča proti morju; več sto kilometrov dolga obala; gričevnata, razčlenjena obala / slovenska obala
♦ geogr. obala meja med kopnim in morjem, jezerom; navt. operativna ali pristajalna obala urejena za pristajanje ladij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nanašajoč se na obalo: obalna cesta; obalna mesta; obalno območje / obalni zid
♦ navt. obalna plovba promet po obalnem morju med pristanišči iste države; kapitan obalne plovbe do 1973 čin v trgovski mornarici, za stopnjo višji od poročnika trgovske mornarice, ali nosilec tega čina; pravn. obalno morje del morja, ki je pod izključno oblastjo države, kateri pripada obala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
obrežje, obala
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
knjiž. pas zemlje ob morju; obala: peščeno obmorje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
svet ob reki, jezeru, morju: veter piha od obrežja; živeti na obrežju; cesta je speljana po obrežju; zaraslo obrežje; obrežje Donave
// knjiž. breg, obala: usidrati se blizu obrežja; stati na obrežju; zavarovanje obrežja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Zanima me, ali je smiselno za angleški termin open service innovation uporabiti slovenski ustreznik inovativna odprta storitev . Pojem označuje ciljno usmerjeno izmenjavo znanja med podjetjem in strankami za pospeševanje inovacij v podjetju, hkrati pa tak način omogoča razširitev trgov za zunanjo uporabo inovacij.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
1. nanašajoč se na operacijo:
a) operativna odstranitev obolelega tkiva; operativno zdravljenje / operativni trakt v bolnišnici
b) operativni bataljon; operativna enota / operativni oficir; operativno poveljstvo / vojska je napredovala po operativnem načrtu / operativno območje
2. nanašajoč se na operativo: vzgajati operativni kader; operativno vodstvo / opravljati operativne naloge / operativni postopek
● publ. operativni prostori so premajhni delovni prostori; publ. ugotovili so, da policija ni bila dovolj operativna uspešna, zavzeta
♦ aer. operativni dnevnik letala; ekon. operativni plan podrobno, natančno podan načrt za krajše časovno obdobje; operativna evidenca sprotno (dnevno) spremljanje poslovnih dogajanj; navt. operativna obala obala, urejena za pristajanje ladij
- operatívno prisl.:
operativno zdraviti; operativno samostojen oddelek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nanašajoč se na opremo: opremni predmeti
♦ navt. opremna obala obala, ob kateri se ladja opremi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Znašla sem se še v eni pravopisni dilemi. Zanima me, s kakšnimi začetnicami se napiše slovenska obala kot ime turistične destinacije. Je to ime kje standardizirano?
Vem, da se samo Obala piše z veliko začetnico, ampak pisec želi uporabiti tudi pridevnik slovenska, nikakor pa besedne zveze Slovensko primorje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nanašajoč se na ozemlje: ozemeljska razprostranjenost / ozemeljska nedotakljivost; ozemeljske zahteve / ozemeljske vode priobalni pas morja, ki je pod oblastjo države, kateri pripada obala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
z nanesenim, naplavljenim peskom pokrita obala, breg: prišel je do mesta, kjer se peščina počasi spušča v morje; valovi so pljuskali na peščino; sončiti se na peščinah / kopalna peščina / knjiž. peščino so znova uredili plažo
// tako pokrito dno reke, morja, navadno blizu obale: ladja je nasedla na peščini; plitva peščina; zaradi peščine ob ustju reke je voda plitva / morska, rečna peščina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
- 1. del morja, jezera, reke, kjer je voda plitva
- 2. ekspresivno lastnost koga, da ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitkost, ekspresivno plitvost
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
knjiž. obrežje, obala: z grmovjem poraslo pobrežje / morsko pobrežje / prebivalci istrskega pobrežja / opazovati s pobrežja ribiče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
geom. vsak od dveh delov krožnice, razdeljene s premerom: narisati polkrožnico / velika polkrožnica nad veliko osjo elipse
● knjiž. obala predstavlja nekoliko sploščeno polkrožnico polkrog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
V javnosti sem zasledil obotavljanje jezikoslovcev glede imena Slovenska Istra. Kakšni so oz. so bili razlogi za zapis z malo ali veliko začetnico in kakšno je vaše mnenje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
1. z naselitvijo zavzeti, zasesti: Slovani so poselili velik del Evrope; novi prebivalci so poselili dolino / podgane bodo poselile ves ta del mesta
// z naselitvijo napraviti, da so na kakem ozemlju, v kakem kraju prebivalci: prazna območja so poselili s tujimi kmeti
2. drugega za drugim naseliti: poseliti ljudi po deželi
- poséljen -a -o:
dežela je pusta in redko poseljena; poseljeno ozemlje; obala, poseljena z domačimi prebivalci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Kakšno je vaše strokovno mnenje glede besed povraten in pa povrnitven? Katero je ustreznejše?
Prva beseda vsebuje prizvok hrvaščine (po nedoločniku povratiti), druga beseda pa vsebuje prizvok naše slovenščine (po nedoločniku povrniti). Zakaj se torej beseda povrnitven ne uporablja tako pogostno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Zanima me, zakaj je pridevnik tvorjen iz zempljepisnega imena Wales lahko waleški, velški ali valižanski, pri zemljepisnem imenu Novi Južni Wales (ki očitno izvira iz prvega) pa le novojužnowaleški (in ne npr. novojužnovaližanski). Podobno je pri prebivalcih, kjer Novojužnovaližan ni pravilno. Kaj je razlog za to? Ali konkreten razlog sploh obstaja, ali gre le za "luknjo v sistemu"?
Na tej točki, ko smo že pri Walesu, me zanima tudi, zakaj pišemo Wales s črko W, ime države Zimbabve pa z V (četudi je to v vseh uradnih jezikih te države zapisano z W), torej zakaj smo tako selektivni pri uporabi "tujih črk"?
Hvala za pomoč
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nanašajoč se na pristajanje:
a) pristajalni manever ladje / pristajalna pristojbina
♦ navt. pristajalna obala obala, urejena za pristajanje ladij
b) pristajalna hitrost letala / pristajalne naprave / pristajalna steza urejen pas zemljišča za pristajanje letal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
1. razdeliti celoto na zaključene dele, enote: razčleniti parcelo; razčleniti prostor s premičnimi stenami / hribi razčlenijo pokrajino v tri dele
// narediti kaj členovito: delovanje morja je razčlenilo jadransko obalo; doline, gorovja in reke razčlenijo relief dežele
2. ugotoviti sestavne dele česa: nekateri elementi umetnine se ne dajo razčleniti; razčleniti roman; razčleniti do najmanjših podrobnosti; kritično razčleniti
● v govoru je razčlenil njegovo revolucionarno delovanje prikazal, predstavil; publ. hitro so morali razčleniti nastali položaj presoditi, oceniti
♦ arhit. z lizenami razčleniti fasado; jezikosl. razčleniti stavek; šol. razčleniti učni načrt
- razčlénjen -a -o:
dobro razčlenjen problem; naša obala je zelo razčlenjena
♦ alp. plezati po dobro razčlenjenem kaminu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
razčlénjenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
knjiž. obrežje, obala, zlasti urejena: šla sta po rivi mimo starih bark
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
knjiž. morska obala s kopališči, hoteli: kvarnerska riviera
● ogledati si francosko in italijansko Riviero obalo med Toulonom in La Spezio
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
riviêrski -a -o (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
slonokoščenoobálski -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
1. ki je stotih vrst: opis stoterih rastlin
2. ekspr. številen, mnog: obala je razčlenjena s stoterimi zalivčki; v mestu se prižigajo stotere luči
- stotéro prisl.:
uslugo vam bom stotero poplačal; sam.: pripovedovali so o smrti stoterih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
stotéri -ih m mn., člov. (ẹ̑) poud. povzročiti smrt ~ih |številnih ljudi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Poleg bolj ali manj tradicionalnih poimenovanj pokrajinskih enot z imeni nekdanjih dežel (Koroška, Štajerska, Primorska, Goriška, manj Kranjska) in njihovih delov (Gorenjska, Dolenjska, Notranjska, Kras, Bela Krajina) ali zemljepisnih enot (Dravsko polje, Savinjska dolina,) obstajajo tudi tradicionalna poimenovanja po krajih (Tolminsko, Bovško, Koprsko, Vipavsko, Kočevsko, Celjsko, Kozjansko, Cerkljansko).
Vendar pa se zadnje čase pojavljajo tudi nova, netradicionalna poimenovanja po drugih krajih, ki včasih niso dajali imen svoji okolici. Predvsem to opažam pri ustnem poročanju radijskih in televizijskih krajevnih poročevalcev, ki kar vsako upravno enoto ali celo občino poimenujejo z imenom glavnega kraja.
In tako slišimo, da se je kaj zgodilo ne le na Koprskem, pač pa tudi na Piranskem in na Izolskem; in ne le na Vipavskem, temveč tudi na Ajdovskem in Sežanskem in Ilirskobistriškem; in da je poleg Kočevske tudi Ribniško in Grosupeljsko; na Gorenjskem se pa dogaja kaj ne le na Kranjskem (pa ni mišljena dežela Kranjska, temveč zgolj mestna občina Kranj), pač pa tudi na Jeseniškem in celo na Kranjskogorskem.
Pa seveda z zgledi nisem bil in tudi nisem mogel biti izčrpen.
Kaj meni jezikovna stroka o tem pojavu širjenja. Saj vem, da se jezik razvija in da je raba pogosto argument, ampak - meni se zdi stvar posiljena in neokusna.
Še namig: mogoče bi lahko pojav kdo širše (s primeri, mogoče z anketo in statistično) obdelal v diplomski ali drugi nalogi.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
knjiž. tihooceanski: tihomorski otoki; tihomorska obala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nanašajoč se na Tihi ocean: tihooceanski otoki; tihooceanska obala / tihooceanska ljudstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Zanima me, kako se tvori pridevnik iz krajev Krk in Omišalj in kakšna je oblika za prebivalce teh dveh krajev.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Kadar se v besedilih naš naziv pojavlja večkrat, uporabljamo krajšo različico našega uradnega naziva. Prosimo za nasvet, ali naj se krajša verzija piše z veliko ali malo začetnico. Naš polni naziv: Komisija za preprečevanje korupcije Krajša verzija: Komisija ali komisija
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Spoštovani, zanima me raba velike oz. male začetnice pri poimenovanju močvirnatega področja na Madžarskem – Malo blatno jezero/Malo Blatno jezero. Prosim za utemeljitev zapisa in morda še za kak drug podoben primer. Najlepša hvala!
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zastar. vzhoden: vztočna obala jezera / vztočni jeziki orientalski; vztočni obrazi vzhodnjaški
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Zanima me, zakaj in kdaj smo si Slovenci od Hrvatov izposodili besedo obala, ko iimamo svojo besedo obrežje. Zakaj jo kljub temu, da smo iz rabe izločili večino hrvatizmov, še vedno na veliko uporabljamo? Zanima me tudi, kdaj jo bo SSKJ opredelil kot zastarelo in se bo začela uporabljati beseda obrežje. Hvala
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
manjšalnica od zaliv: obala, razčlenjena z zalivčki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
knjiž. peščena (morska) obala: valovi pljuskajo na žal / morski žal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.