Almarija -e ž zemljepisno lastno ime
Almeria:
ner poprej je bil oblegil tu meſtu Almario tož. ed. (III, 20) Almería, mesto ob sredozemski obali v južni Španiji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Cilicija -e ž zemljepisno lastno ime
Kilikija:
kar je Cicero djal, kadar je bil v' Cilicio tož. ed. prishal (III, 194) Kilíkija, gr. Κιλικία, pokrajina ob jugovzhodni maloazijski obali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Goa ž zemljepisno lastno ime
Goa:
Lete dny ſim bral, kar is Indiæ piſheo, de en Ajd je bil prishal v'tu meſtu Goa im. ed. (V, 8) Góa, pokrajina, danes zvezna država v ob zahodni indijski obali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kalavrija ž zemljepisno lastno ime
Kalavrija:
Ie bila ena Gospodizhna v'tem shlahtnim Mestu Calauria im. ed. (I/1, 230) ǀ v' tem shlahtnem meſti Calauria im. ed. (IV, 274) Mišljen je otok Kalavríja, gr. Καλαυρεία, ob jugovzhodni obali Peloponeza ali tamkajšnje mesto Poros.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Katalonija -e ž zemljepisno lastno ime
Katalonija:
V'catalonij mest. ed. tudi eniga takorshniga nehualeshniga ſyno ſo bili na gauge obeſſili (II, 332) Katalónija, principat, danes pokrajina ob sredozemski obali na severu Pirenejskega polotoka
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Pamfilija -e ž zemljepisno lastno ime
Pamfilija:
sdaj je shal s' S. Barnabam v' Panphilio tož. ed., sdaj v' Rim k' S. Petru (III, 244) Pamfílija, gr. Παμφῡλία, pokrajina ob sredozemski maloazijski obali zahodno od Likije
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Rimini zemljepisno lastno ime
Rimini:
Sprizhat meni morio cilu Ribe, katere per tem meſtu Rimini im. je bil poklizal njegovo pridigo poshlushat (III, 304) Rímini, mesto ob it. jadranski obali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
trogloditar -ja m troglodit:
Iest bi nihdar ne bil veroual, de na ſvejtu bi ſe mogli najditi taku norij ludje, kateri bi taku mozhnu lubili te, garde negnuſne kazhe, de taiste sa to nar ſlahtnishi shpisho bi shtimali, inu v'njeh truplu bi taiste pokoppali, inu vener najdem piſsanu de letu Trogloditery im. mn. ſo ſturily (I/1, 141) Troglodíti, gr. τρωγλοδύται, dobesedno ‛jamski ljudje’, so po Herodotu in drugih antičnih piscih divja, v votlinah živeča ljudstva ob Rdečem morju, v južnem Egiptu, v Etiopiji, ob arab. in perz. obali.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Dalmacija -e ž zemljepisno lastno ime
Dalmacija:
On te ſerzhne Vojshake Brutuſa, inu Caſſiusa je bil premagal: Pompeuſa, inu Marcantona shnyh vojsko je bil pregnal: Aquitanio, Dalmatio tož. ed., Rethio, Ogersko inu slovensko deshelo je bil pod ſvojo oblaſt perpravil (V, 109) Dalmácija, lat. Dalmātia, rimska provinca ob vzhodni jadranski obali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Efezo zemljepisno lastno ime
Efez:
de v' tem Meſti Epheſo im. ed. ty ſlepy Ajdje ſo bily en lep velik Tempel tej Bogini Multimammia imenovani ſturili (III, 142) Éfez, it. Efeso ← gr. Ἔφεσος, mesto ob maloazijski sredozemski obali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Engadi zemljepisno lastno ime
En Gedi:
Danaſs ta shlahtna terta v' tem vinogradi Engaddi im. ed. imenovanem, je ta slatki grosd pernesla (II, 92) ǀ Bosh vidila tajſti shlahtni grojſdik s'venograda Engadi im. ed. s'greshan s'presho (II, 558) Én Gédi, lat. V Engaddi (SP Joz 15,62), kraj s toplim vrelcem ob zahodni obali Mrtvega morja
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Filister -ja m prebivalsko lastno ime
Filistejec:
Ta Philister im. ed. … nei nezh bulshi Kakor je en levu ǀ Philistery im. mn. so ga bily premagali ǀ Philiſtery im. mn. so bily njega lahku premogli ǀ Phileſtery im. mn. nej ſo mogli njega premagat ǀ Philiſterij im. mn. ſo bilij ano skrinio Boshjo Iſraeliterjom vſeli ǀ Nepametni gvishnu ſo bily Philisterii im. mn. ǀ Filiſterij im. mn. s'eno veliko vojsko ſo ulekli zhez Iſraelskiga krajla Saula ǀ Filiſtery im. mn. ſò bily njegovo vojsko pobily ǀ je bil pobil veliku taushent Amalechiterjou … 3000 Philiſterjou rod. mn. ǀ ſama zheſs veliku taushent Philiſtherou rod. mn. ſta shla ſe vojskovati ǀ venem boiu taushent Phjlisterju rod. mn. s'eno oſlovo zhelustio je bil pobil ǀ nej ſi vezh ſtrah teh Filiſterjou rod. mn. ǀ Sampson veliko shkodo s'eno oslovo koſtio Filiſterjom daj. mn. je bil ſturil ǀ Bug je bil shtrajffal Bethſamiterje, inu Philiſterje tož. mn. ǀ Israliterij ſo bili pobili Filiſterje tož. mn. Filistêjci, nem. Philister, nesemitsko, Izraelcem sovražno ljudstvo ob palestinski obali; → Filistejar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Gargan(us) -na m zemljepisno lastno ime
Gargan:
hozhe na hribu Garganu mest. ed. h' zhaſti Boshy eno Zirku ſidano imeti (IV, 246) Gargán, it. Monte Gargano, gorovje ob it. jadranski obali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Libanus -na m zemljepisno lastno ime
Libanon:
Perglihaio Mario Divizo Enimu … zetronskimu drevu, saſajenimu na tem viſokem hribu Libanus im. ed. ǀ Ta lejſs is Libana rod. ed. kateri nihdar ſterhliu nerata ǀ Zhaſt tiga Libana rod. ed. je ni dana, inu lepota tiga hriba Carmeli ǀ veſsla inu driveſſa ſo bile is cedraviga leſsà is hriba Libana rod. ed. ǀ kakor ty radouiti vinogradi na hribu Libani mest. ed. saſſajeni Líbanon, gr. Λίβανος ← hebr. Lebanón, gorovje ob sirski obali, v antiki znano po obsežnih cedrovih gozdovih; → les
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Licija -e ž zemljepisno lastno ime
Likija:
S. Miklaush je v' tej desheli Licia im. ed. prebival ǀ ſvoje zholne oberne pruti Licij daj. ed., ter v' kratkem zhaſſu ſrezhnu po mory v'Licio tož. ed. pride ǀ ga proſſi, de bi v'Licio tož. ed. pelal Líkija, lat. Lycia, gr. Λυκία, pokrajina ob jugozahodni maloazijski sredozemski obali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
lindefornenski prid. lindisfarenski:
S. Vilfridus Lindefornenski im. ed. m Shkoff je bil Saxonerjom desh ſproſſil (IV, 438) Srlat. lindisfarnensis je prid. imena škofije Lindisfarne, otoka ob vzhodni škotski obali; → Vilfridus.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
smirenski -a prid. smirenski:
je Gospud Bug djal ſmirneskimu daj. ed. m shkoffu (II, 544) Smírna, danes turš. İzmir, mesto ob sredozemski obali Male Azije
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Valenc(ij)a -e ž zemljepisno lastno ime
Valencia:
v' tem meſti Valentia im. ed. ſe je nashla ena greshna, inu nezhiſta shena ǀ v' tem meſti Valentia im. ed. ǀ v' tem lejti 1615. v' shpanski Krajlevuſti v' tej desheli Valenza im. ed. enu cellu lejtu nej bilu desha ǀ v'valentia im./mest. ed. ie bil en takorshen nemaren, hudoben, inu nehualeshen ſiin de Valencia cit. pril. osebno lastno ime
iz Valencije:
kakor pravi S. Thom: de Valentia Valéncia, špan. Valencia, mesto in pokrajina ob sredozemski španski obali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.