Tiskanje

akrécija -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

alépski alépska alépsko pridevnik [alépski]
STALNE ZVEZE: alepski bor
ETIMOLOGIJA: po mestu Alep v Siriji

Almarija -e ž zemljepisno lastno ime Almeria: ner poprej je bil oblegil tu meſtu Almario tož. ed. (III, 20) Almería, mesto ob sredozemski obali v južni Španiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Andria

Predlog

Andrie samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [ándrija], rodilnik [ándrije]

BESEDOTVORJE: Andrijčan, Andrijčanka, Andrijčanov, Andrijčankin, andrijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

apríl Frazemi s sestavino apríl:
posláti kóga po apríl(a)

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

avstralski

Predlog

avstralska avstralsko pridevnik

IZGOVOR: [au̯strálski]

ZVEZE: avstralski dolar

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bȃmbus -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

baobáb baobába samostalnik moškega spola [baobáp baobába]

tropsko drevo z zelo debelim deblom in velikimi užitnimi plodovi podolgovate oblike, po izvoru iz Afrike ali Avstralije; primerjaj lat. Adansonia; SINONIMI: kruhovec

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Baobab, angl., frc. baobab iz srlat. bahobab, to pa iz arab. bū ḥibāb ‛sadež (mnogih) semen’ iz bū ‛sadež’ in ḥabb ‛seme’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bárva Frazemi s sestavino bárva:
boríti se za bárve kóga, braníti bárve kóga, dobíti zdrávo bárvo, igráti za bárve kóga, iméti zdrávo bárvo, nastópati za bárve kóga, nastopíti za bárve kóga, pokazáti [svôjo] právo bárvo, príti s právo bárvo na dán, slíkati kóga/kàj v čŕnih bárvah, spremeníti bárvo, spremínjati bárve, spremínjati bárve kot kameleón, tekmováti za bárve kóga, v čŕnih bárvah, v róžnatih bárvah, zaménjati bárve, zdráva bárva

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

batána samostalnik ženskega spola

v primorskem okolju

manjši čoln na vesla s pomožnim jadrom za ribolov ob obali

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bóg Frazemi s sestavino bóg:
bíti bógu za hŕbtom, bíti [kot] máli bóg, bóg je vzél kóga k sêbi, bogá za jájca držáti, bogá za jájca prijéti, bogôvi v bélem, bógu čàs krásti, bógu za hŕbtom, držáti se kot lípov bóg, hvála bógu, kjér bóg rôko vèn molí, ležáti bógu za hŕbtom, máli bóg, ne báti se ne bogá ne hudíča, ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, počútiti se kot bóg, počútiti se kot máli bóg, pod mílim bógom, prizòr za bogôve, sedéti kot lípov bóg, státi kot lípov bóg, [ták], kot je bóg ustváril kóga, živéti bógu za hŕbtom, živéti kot máli bóg

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bòr1 bôra samostalnik moškega spola [bòr]

1.

iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem; primerjaj lat. Pinus; SINONIMI: borovec

1.1.

STALNE ZVEZE: alepski bor, črni bor, gorski bor, korejski bor, primorski bor, pritlikavi bor, rdeči bor, zeleni bor
ETIMOLOGIJA: = cslov. borъ, hrv., srb. bȏr, rus. bór ‛iglast gozd’, češ. bor < pslov. *borъ iz ide. *bharu- ‛iglasto drevo’, tako kot stnord. bǫrr ‛drevo’, ags. bearu ‛gozd, grmičevje’, iz ide. *bhar- ‛nekaj ostrega, drevesna iglica, resa’ - več ...

brég -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bretonski

Predlog

bretonska bretonsko tudi bretanjski bretanjska bretanjsko pridevnik

IZGOVOR: [bretónski] tudi [bretán’ski]

ZVEZE: bretonski cikel, bretonski ptičar

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

britanski

Predlog

britanska britansko pridevnik

IZGOVOR: [británski]

ZVEZE: britanski funt

PRIMERJAJ: brit.

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Burkinec

Predlog

Burkinca tudi Burkinafasec Burkinafasca samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

IZGOVOR: [burkínəc], rodilnik [burkínca] tudi [burkinafásəc], rodilnik [burkinafásca]

BESEDOTVORJE: Burkinčev tudi Burkinafaščev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Cefalù

Predlog

Cefalùja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [čefalú], rodilnik [čefalúja]

BESEDOTVORJE: Cefalùjčan, Cefalùjčanka, Cefalùjčanov, Cefalùjčankin, cefalùjski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ciklón1 -a m (ọ̑)
1. meteor. območje nizkega zračnega pritiska: atlantski, višinski ciklon; ciklon v Sredozemlju
2. izredno močen vrtinčast tropski vihar, meteor. tropski ciklon: ciklon besni ob obali
3. teh. naprava za odstranjevanje trdnih delcev iz plina:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ciklón -a m

izredno močen vrtinčast tropski vihar

SINONIMI:

meteor. tropski ciklon

GLEJ ŠE: področje, vihar

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

Ciklonski dvig gladine
Meteorologi imamo težave z angleškim terminom storm surge , ki označuje dvig gladine morja zaradi vpliva meteoroloških dejavnikov. Večinoma gre za veter, ki nariva vodo proti obali, in znižanje zračnega pritiska. V severnem Jadranu se to tipično zgodi ob prehodu ciklona, ki povzroči močan jugo vzdolž Jadranskega morja. Posledica so poplavljene Benetke, Piran in druga mesta. Ta pojav je prisoten tudi na obali Atlantika (in ostalih oceanov) – tam gre lahko dejansko za povišanja gladine morja zaradi neviht (ang. storm ) oz. nevihtnih vetrov, pa tudi zaradi nižjega pritiska. Na Jadranu žal ni neposredne povezave z nevihto ali neurjem (nevihta in neurje vključujeta tudi močnejše padavine), zato pridevnika nevihtni a li neurni nista najbolj primerna. Razmišljali smo tudi o pridevniku viharni , ampak vihar se spet sliši pretirano in ne pokaže prave slike dogajanja. Prav tako ne vemo, kako bi iz angleščine primerno prevedli sestavino surge . Dobesedni prevod bi bil val , vendar vendar gre v našem primeru bolj za dvig gladine oz. povišanje gladine ... Sedaj to rešujemo opisno, tj. dvig morske gladine zaradi vetra in znižanega zračnega pritiska, kar pa je zelo nerodno. Imate morda kak predlog, kako se lotiti težave?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Cilicija -e ž zemljepisno lastno ime Kilikija: kar je Cicero djal, kadar je bil v' Cilicio tož. ed. prishal (III, 194) Kilíkija, gr. Κιλικία, pokrajina ob jugovzhodni maloazijski obali

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cirenevski -a -o pridevnik

ki se nanaša na Cireno, starogrško kolonijo na afriški obali Sredozemlja; SODOBNA USTREZNICA: cirenski

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

creek -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cvréti se -cvrèm se nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno

kdo/kaj biti, zadrževati se na soncu
Ves dan so se cvrli na obali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

čàsčásasamostalnik moškega spola

potek, trajanje vsega v prostoru
- čas priti
omejeno trajanje, s katerim se lahko namerno razpolaga
- čas od/do česa
- , čas brez česa/koga
- , čas iz česa, od kdaj
- , čas po čem/kom
- , čas pri čem/kom
- , čas pred čim/kom
- , čas med čim/kom
- , čas s kom/čim
- , čas na čem, kje
- , čas v čem, kje
- , čas ob kom/čem, kdaj, kje

PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:

čas za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Dalmacija -e ž zemljepisno lastno ime Dalmacija: On te ſerzhne Vojshake Brutuſa, inu Caſſiusa je bil premagal: Pompeuſa, inu Marcantona shnyh vojsko je bil pregnal: Aquitanio, Dalmatio tož. ed., Rethio, Ogersko inu slovensko deshelo je bil pod ſvojo oblaſt perpravil (V, 109) Dalmácija, lat. Dalmātia, rimska provinca ob vzhodni jadranski obali

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dèskar -ja [dəskar] m (ə̏)
1. jadralec na deski: deskar se bliža obali / društvo deskarjev
2. kdor se vozi po snegu stoje na snežni deski: po progi so se spustili prvi smučarji in deskarji / deskar na snegu
// športnik, ki se vozi po snegu stoje na snežni deski: svetovno prvenstvo deskarjev na snegu
3. kdor pregleduje strani na svetovnem spletu: spletni deskarji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dèskar -ja [də] m z -em člov. (ə̏) ~i ob obali; ~ na snegu
dèskarka -e [də] ž, člov. (ə̏)
dèskarjev -a -o [də] (ə̏)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dína -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

diverzíja -e ž (ȋ)
vojaška uničevalna akcija na sovražnikovem ozemlju: glavno taktično sredstvo sta bili takrat zaseda in diverzija; diverzantska trojka je izvedla diverzijo; pren. ideološke, politične diverzije
// voj. samostojna vojaška akcija, ki ima namen odvrniti sovražnikovo pozornost od glavnega bojišča: izvesti diverzijo z izkrcavanjem na atlantski obali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dláka Frazemi s sestavino dláka:
brez dláke na jezíku, cépiti dláko, dláko cépiti, dláko cépiti, iskáti dláko v jájcu, ne iméti dláke na jezíku, niti za míšjo dláko, posláti kóga po žábje dláke, za míšjo dláko

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dvójámborka -e ž (ọ̑-ā)
dvojambornica: ob obali so križarile majhne dvojamborke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Efezo zemljepisno lastno ime Efez: de v' tem Meſti Epheſo im. ed. ty ſlepy Ajdje ſo bily en lep velik Tempel tej Bogini Multimammia imenovani ſturili (III, 142) Éfez, it. Efeso ← gr. Ἔφεσος, mesto ob maloazijski sredozemski obali

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

enakokríli enakokríla enakokrílo pridevnik [enakokríli]
STALNE ZVEZE: enakokrili kačji pastir
ETIMOLOGIJA: iz enaka krila

Engadi zemljepisno lastno ime En Gedi: Danaſs ta shlahtna terta v' tem vinogradi Engaddi im. ed. imenovanem, je ta slatki grosd pernesla (II, 92) ǀ Bosh vidila tajſti shlahtni grojſdik s'venograda Engadi im. ed. s'greshan s'presho (II, 558) Én Gédi, lat. V Engaddi (SP Joz 15,62), kraj s toplim vrelcem ob zahodni obali Mrtvega morja

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

epikontinentálni pás -ega -ú m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

épski épska épsko pridevnik [épski]

1.

ki je v zvezi z epiko 1.

2.

ki je v zvezi z epom 1.

3.

ki poveličuje junaštvo in vključuje slikovite, množične prizore

4.

ekspresivno ki vzbuja občudovanje zaradi izjemnih dosežkov, veličastnosti

5.

ekspresivno ki je zelo velik, obsežen; SINONIMI: ekspresivno titanski

6.

kot samostalnik v obliki epsko kar se osredotoča zlasti na pripoved, opis dogajanja

STALNE ZVEZE: epska širina, epsko gledališče
ETIMOLOGIJA: ↑ep

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

etiópska zóogeográfska oblást -e -e oblastí ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Filipinčev

Predlog

Filipinčeva Filipinčevo pridevnik

IZGOVOR: [filipínčeu̯], ženski spol [filipínčeva], srednji spol [filipínčevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

filíster -tra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Filister -ja m prebivalsko lastno ime Filistejec: Ta Philister im. ed. … nei nezh bulshi Kakor je en levu ǀ Philistery im. mn. so ga bily premagali ǀ Philiſtery im. mn. so bily njega lahku premogli ǀ Phileſtery im. mn. nej ſo mogli njega premagat ǀ Philiſterij im. mn. ſo bilij ano skrinio Boshjo Iſraeliterjom vſeli ǀ Nepametni gvishnu ſo bily Philisterii im. mn. ǀ Filiſterij im. mn. s'eno veliko vojsko ſo ulekli zhez Iſraelskiga krajla Saula ǀ Filiſtery im. mn. ſò bily njegovo vojsko pobily ǀ je bil pobil veliku taushent Amalechiterjou … 3000 Philiſterjou rod. mn. ǀ ſama zheſs veliku taushent Philiſtherou rod. mn. ſta shla ſe vojskovati ǀ venem boiu taushent Phjlisterju rod. mn. s'eno oſlovo zhelustio je bil pobil ǀ nej ſi vezh ſtrah teh Filiſterjou rod. mn. ǀ Sampson veliko shkodo s'eno oslovo koſtio Filiſterjom daj. mn. je bil ſturil ǀ Bug je bil shtrajffal Bethſamiterje, inu Philiſterje tož. mn. ǀ Israliterij ſo bili pobili Filiſterje tož. mn. Filistêjci, nem. Philister, nesemitsko, Izraelcem sovražno ljudstvo ob palestinski obali; → Filistejar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

firth -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Gargan(us) -na m zemljepisno lastno ime Gargan: hozhe na hribu Garganu mest. ed. h' zhaſti Boshy eno Zirku ſidano imeti (IV, 246) Gargán, it. Monte Gargano, gorovje ob it. jadranski obali

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Goa ž zemljepisno lastno ime Goa: Lete dny ſim bral, kar is Indiæ piſheo, de en Ajd je bil prishal v'tu meſtu Goa im. ed. (V, 8) Góa, pokrajina, danes zvezna država v ob zahodni indijski obali

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

grebénska lagúna -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Gvinejski tok

Predlog

Gvinejskega toka samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

morski tok v Atlantskem oceanu

IZGOVOR: [gvinêjski tók], rodilnik [gvinêjskega tóka]

PRIMERJAJ: gvinejski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

harmatán -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

hercegnovski

Predlog

hercegnovska hercegnovsko pridevnik

IZGOVOR: [hêrcegnôu̯ski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

hláden Frazemi s sestavino hláden:
bíti hláden do kóga, delováti kot hládna pŕha, dočákati hládno pŕho, doživéti hláden túš, doživéti hládno pŕho, hláden kàkor léd, hláden kot léd, hláden kot smŕt, hládna krí, [kot] hláden túš, kot hládna pŕha, ohraníti hládno krí, ostáti hláden, ostáti hláden do kóga, pripráviti kómu hládno pŕho, tó je [kot] hláden túš, učinkováti kot hládna pŕha

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Humboldtov tok

Predlog

Humboldtovega toka samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

drugo ime za Perujski tok

IZGOVOR: [húmboltou̯ tók], rodilnik [húmboltovega tóka]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ígla Frazemi s sestavino ígla:
bíti [kàkor] na íglah, bíti [kot] na íglah, iskáti íglo v sénu, iskáti [kàkor] íglo v kopíci sená, iskáti [kóga/kàj] kot íglo v sénu, [kot] iskánje ígle v kopíci sená, nájti íglo v kopíci sená, nájti íglo v sénu, sedéti [kot] na íglah, tánek kot ígla

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Indijski ocean

Predlog

Indijskega oceana samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

ocean med Afriko, Azijo, Indijsko podcelino in Avstralijo

IZGOVOR: [índijski oceán], rodilnik [índijskega oceána]

BESEDOTVORJE: indijskooceanski

PRIMERJAJ: indijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

izkŕcati -am dov. (r̄)
spraviti koga z ladje na kopno, navadno s posebnim namenom: zaradi nesreče so izkrcali vse potnike; izkrcati čete na obali
// publ. razložiti, raztovoriti: izkrcati tovor

izkŕcati se

stopiti, oditi z ladje na kopno:

potniki so se izkrcali

izkrcati se na samotnem otoku

/ zavezniške čete so se izkrcale v Normandiji tudi iz zraka

/ šalj. izkrcati se iz vlaka

izkŕcan

-a -o:

izkrcani potniki

izkrcano blago

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

izkrcevalíšče -a s (í) ~ na obali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

jáhta -e ž (ȃ)
manjša ladja za šport in razvedrilo: križariti z jahto ob obali; voziti se z jahto; razkošna jahta; turisti z jahtami / motorna jahta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

jézditi -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
1. premikati se s pomočjo živali, na kateri se sedi: jezditi konja; jezditi čez travnik, v mesto; jezditi na kameli, na konju; jezditi v diru, v koraku; pren., ekspr. čoln je jezdil na velikem valu proti obali
2. sedeti na čem tako, da je vsaka noga na drugi strani tega; jahati: jezdil je brv in pomakal nogi v vodo; pren., ekspr. klobuk mu jezdi ušesa

jezdèč

-éča -e:

star. bližal se jim je hitro jezdeč neznanec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

káčji káčja káčje pridevnik [káčji]

1.

ki je v zvezi s kačami 1. ali gojenjem kač 1.

;

SINONIMI:

kačast

STALNE ZVEZE: enakokrili kačji pastir, kačja brada, kačja dresen, kačja slina, kačja smreka, kačji pastir, raznokrili kačji pastir
FRAZEOLOGIJA: kačja slina, kačje gnezdo
ETIMOLOGIJA: ↑kača

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Kalavrija ž zemljepisno lastno ime Kalavrija: Ie bila ena Gospodizhna v'tem shlahtnim Mestu Calauria im. ed. (I/1, 230) ǀ v' tem shlahtnem meſti Calauria im. ed. (IV, 274) Mišljen je otok Kalavríja, gr. Καλαυρεία, ob jugovzhodni obali Peloponeza ali tamkajšnje mesto Poros.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kaléma -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kampírati -am tudi campirati -am [druga oblika kampírati in kempírati] nedov. (ȋ)
pog. bivati, živeti v kampu: ni stanoval v hotelu, raje je kampiral; kampirati na morski obali / ob robu gozda kampirajo vojaki taborijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kampírati -am nedov. -ajóč; kampíranje (ȋ) šotoriti, taboriti: ~ na obali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kanárski -a -o prid. (ȃ)
geogr., v zvezi kanarski tok morski tok, ki teče od severa mimo Kanarskih otokov in ob afriški obali proti jugu: hladen kanarski tok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kartíranje kartíranja samostalnik srednjega spola [kartíranje]

1.

izdelovanje zemljevidov, kart določenega območja; SINONIMI: kartografiranje

1.1.

;

SINONIMI:

kartografiranje

2.

iz biologije prepoznavanje, določanje položaja, funkcije česa v organizmu, njegovem delu, strukturi, zlasti gena v kromosomu; SINONIMI: iz biologije kartografija

ETIMOLOGIJA: ↑kartirati

Katalonija -e ž zemljepisno lastno ime Katalonija: V'catalonij mest. ed. tudi eniga takorshniga nehualeshniga ſyno ſo bili na gauge obeſſili (II, 332) Katalónija, principat, danes pokrajina ob sredozemski obali na severu Pirenejskega polotoka

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

katamarán tudi katámaran -a m (ȃ; ȃ)
1. zlasti v indijskem in južnoameriškem okolju splav iz dveh vzporednih, med seboj povezanih hlodov: uporabljati katamaran za prevažanje ob obali
2. navt. ladja ali čoln z dvema vzporednima, med seboj povezanima trupoma: velika stabilnost katamaranov / potniški katamaran

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kenijski

Predlog

kenijska kenijsko pridevnik

IZGOVOR: [kénijski]

ZVEZE: kenijski šiling

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Kiribati

Predlog

Kiribatov množinski samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Kiribati

država v Oceaniji

IZGOVOR: [kiribáti], rodilnik [kiribátou̯]

BESEDOTVORJE: Kiribatijec, Kiribatijka, Kiribatijčev, Kiribatijkin, kiribatski tudi kiribatijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

klíf -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

klobučnják klobučnjáka samostalnik moškega spola [klobučnják]

iz zoologije ožigalkar s klobuku podobnim prosojnim želatinastim telesom, ki ga prenaša vodni tok; primerjaj lat. Scyphozoa

STALNE ZVEZE: uhati klobučnjak
ETIMOLOGIJA: ↑klobuk

kobílica kobílice samostalnik ženskega spola [kobílica]

1.

žuželka navadno zelene, rjavkaste barve z večjimi očmi in dolgimi skakalnimi nogami; primerjaj lat. Orthoptera

1.1.

navadno v množini

2.

navadno ekspresivno kobila, zlasti manjša

3.

ploščica na trupu godala ali brenkala, čez katero so napete strune

4.

iz pomorstva vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna

STALNE ZVEZE: jamska kobilica, kobilica selka, puščavska kobilica
FRAZEOLOGIJA: kot kobilice, skakati kot kobilica
ETIMOLOGIJA: ↑kobila

kóder2 veznik [kódər]

1.

izraža širši, nezamejen prostor, po katerem se kaj premika, pomika

1.1.

2.

v zvezi od koder izraža izhodiščni prostor, iz katerega kdo ali kaj prihaja ali izhaja, izvira

2.1.

navadno v zvezi od koder

3.

navadno v zvezi od koder uvaja stavek, ki dodatno opisuje predhodno besedo z izpostavitvijo prostora, iz katerega kdo ali kaj prihaja ali izhaja

ETIMOLOGIJA: ↑kod

končeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. z glagolskim samostalnikom izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti: končujemo priprave na občni zbor; publ. z zidavo že končujejo; čas njegove strahovlade se končuje / s temi ukrepi se končuje ekstenzivno gospodarjenje / mlačev za danes končujejo / seje bomo končevali točno ob določeni uri
// s prislovnim določilom izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto: svoje referate končuje s kratkimi povzetki / delo so vedno končevali s pesmijo
2. s širokim pomenskim obsegom izraža približevanje celotnosti, polnosti dejanja: jopico je že končevala; ravno je končeval nalogo, ko je vstopil sošolec / oba fanta sta končevala gimnazijo / strokovnjaki končujejo elaborate
3. star. ubijati, usmrčevati: končevali so vse, kar je bilo živega
// uničevati, ugonabljati: s svojim ravnanjem končuje živali in orodje; s takšnim delom si samo končuješ oči

končeváti se

navadno s prislovnim določilom

izraža

a)

približevanje prenehanju obstajanja glede na čas:

šolsko leto se že končuje

zima se počasi končuje

b)

prenehanje obstajanja glede na prostor:

ulica se končuje na obali

/ rebra se prosto končujejo v mišicah

/ tu se travnik končuje in začenja se gozd

/ samostalnik se končuje na soglasnik; pesem se končuje z naslednjo kitico

//

izraža izid dejanja, kot ga nakazuje določilo: take nesreče se pogosto končujejo s smrtjo

končujóč

-a -e:

slepo končujoč se jarek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kópati se tudi kopáti se -am se in -ljem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v posplošenem pomenu kdo/kaj navadno zaradi osvežitve gibati se po/ob/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
Vsako leto se /največ/ kopa na domači obali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

korála boké -e -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kozlôvski kozlôvska kozlôvsko pridevnik [kozlôu̯ski]

1.

ki je v zvezi s kozli 1.

1.1.

kozla 1.

kozlu 1.

FRAZEOLOGIJA: kozlovska sodba
ETIMOLOGIJA: ↑kozel

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

krímska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

križáriti -im nedov. (á ȃ)
1. pluti tako, da se smer vožnje, potovanja namenoma večkrat spremeni: ladja je dolgo križarila ob obali; številne jadrnice so križarile v zalivu / ekspr. križaril je po vseh svetovnih morjih
// ekspr. tavati, bloditi: križaril je po skoraj praznih ulicah
2. voj. pluti po kakem območju zaradi njegovega nadzorovanja, varovanja: dobro oborožene ladje križarijo po tem morju / ameriško ladjevje križari ob otoku; pren. po mestu križarijo policijske patrulje
♦ navt. premikati se zdaj v levo, zdaj v desno od smeri vožnje pri jadranju proti vetru

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

križáriti -im nedov. križárjenje (á ȃ) Ladja ~i ob obali; poud. ~ po praznih ulicah |tavati, bloditi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kúščarica kúščarice samostalnik ženskega spola [kúščarica]

iz zoologije plazilec z daljšim repom in navadno štirimi nogami; primerjaj lat. Lacertidae; SINONIMI: kuščar

STALNE ZVEZE: pozidna kuščarica, primorska kuščarica, živorodna kuščarica
ETIMOLOGIJA: ↑kuščar

ládja -e ž (ā)
1. veliko vodno vozilo: ladja izpluje, odplove iz pristanišča; ladja nasede, plava, se potopi, pristane, se razbije, ekspr. hitro reže valove; graditi, splaviti, tesati ladjo; valovi premetavajo ladjo; privezati ladjo k obali; raztovoriti ladjo; vkrcal se je na majhno ladjo; potovati z ladjo; gusarska ladja; bok, kljun, krov ladje; nadvodni del ladje; kapitan velike ladje; velika tonaža ladje; trčenje ladij / čezoceanska, rečna ladja; drsna ladja hidrogliser; petrolejska ladja; poltovorna, potniška, ribiška, tovorna, trgovska ladja; šolska ladja za praktični pouk pomorstva, navtike; ladja svetilnik; ladja na jedrski pogon, na vesla; ladja za razsuti, tekoči tovor; publ. naše bele ladje potniške ladje; pren., knjiž. krmariti ladjo človeštva; ladja življenja
2. star. večji čoln: ladje z žitom in vinom so vozile po Savi do Zaloga; živina je vlačila težke ladje proti toku; romarska ladja na Bledu
3. v zvezi vesoljska ali kozmična ladja vozilo, namenjeno za vesoljske polete: vesoljska ladja kroži okoli meseca, pristane; izstreliti vesoljsko ladjo; posadka kozmične ladje
4. rel. del cerkve, namenjen za vernike: ladja se polni z ljudmi; klopi v ladji / cerkvena ladja
● ladja plove pod slovensko zastavo je vpisana v slovenski ladijski vpisnik; ekspr. podgane že zapuščajo ladjo neznačajni, dvolični ljudje zapuščajo gibanje, stranko, podjetje, ker čutijo, da bi bilo zaradi poslabšanja položaja nevarno ostati; ekspr. cestna ladja zelo velik osebni avtomobil; knjiž., ekspr. ladja puščave velblod
♦ arhit. glavna, prečna, stranska ladja; igr. ladje potapljati otroška igra, pri kateri imata igralca vsak v svoji načrtani mreži označene ladje in drug za drugega ugibata, na katerih kvadratih so; navt. ladja se guga se premika navzgor in navzdol okrog prečne osi; ladja se opoteka se premika navzgor in navzdol okrog prečne in vzdolžne osi hkrati; ladja se ziblje se premika navzgor in navzdol okrog vzdolžne osi; linijska ladja ki vozi po stalni progi in po stalnem voznem redu; ladja dolge plovbe; desni, levi bok ladje gledano od krme proti premcu; določiti položaj ladje ugotoviti zemljepisno dolžino in širino točke, na kateri je ladja; register ladij ustanova, ki z izdajanjem spričeval določa ladjam razrede ter z nadzorom gradnje in naprav skrbi za varno plovbo; voj. admiralska ladja; bojna ladja velika, močno oklopljena vojna ladja, oborožena s topovi raznih kalibrov in torpedi; linijska ladja nekdaj najmočnejša vojna ladja na jadra; matična vojna ladja pomožna vojna ladja za oskrbo manjših vojnih ladij in hidroplanov; vojna ladja oklopljena in oborožena ladja za boj s sovražnim ladjevjem; poročnik bojne ladje mornariški častniški čin (v Slovenski vojski), za stopnjo višji od poročnika fregate, ali nosilec tega čina; zool. portugalska ladja morski ožigalkar, ki ga sestavljajo različni polipi in meduze, viseči izpod velike mehurjasto napihnjene tvorbe, Physalia

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ládja -e ž

veliko vodno vozilo

SINONIMI:

star. barka, knj.izroč. brod, ekspr. ladjica

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

cerkvena ladja

vesoljska ladja

GLEJ ŠE: avtomobil, dvojambornica, enojambornica, hidrogliser, hidrogliser, kitolovka, tanker, velblod, bok, bok, ladjevje, premec, prostornina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

lagúna -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ledéna políca -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

legván legvána samostalnik moškega spola [legván]

večji kuščar z bradavičasto glavo, vrsto bodic po vsej dolžini telesa in daljšim repom, ki živi v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Iguanidae

STALNE ZVEZE: morski legvan, zeleni legvan
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Leguan in niz. leguaan iz špan. la iguana, to pa iz arav. iuwana - več ...

Lesage

Predlog

Lesagea samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

francoski razsvetljenski pisec

francoski modni podjetnik

IZGOVOR: [lesáš], rodilnik [lesáža] in [ləsáš], rodilnik [ləsáža]

BESEDOTVORJE: Lesageov in Lesageev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

levȃnt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Libanus -na m zemljepisno lastno ime Libanon: Perglihaio Mario Divizo Enimu … zetronskimu drevu, saſajenimu na tem viſokem hribu Libanus im. ed. ǀ Ta lejſs is Libana rod. ed. kateri nihdar ſterhliu nerata ǀ Zhaſt tiga Libana rod. ed. je ni dana, inu lepota tiga hriba Carmeli ǀ veſsla inu driveſſa ſo bile is cedraviga leſsà is hriba Libana rod. ed. ǀ kakor ty radouiti vinogradi na hribu Libani mest. ed. saſſajeni Líbanon, gr. Λίβανος ← hebr. Lebanón, gorovje ob sirski obali, v antiki znano po obsežnih cedrovih gozdovih; → les

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Licija -e ž zemljepisno lastno ime Likija: S. Miklaush je v' tej desheli Licia im. ed. prebival ǀ ſvoje zholne oberne pruti Licij daj. ed., ter v' kratkem zhaſſu ſrezhnu po mory v'Licio tož. ed. pride ǀ ga proſſi, de bi v'Licio tož. ed. pelal Líkija, lat. Lycia, gr. Λυκία, pokrajina ob jugozahodni maloazijski sredozemski obali

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

lindefornenski prid. lindisfarenski: S. Vilfridus Lindefornenski im. ed. m Shkoff je bil Saxonerjom desh ſproſſil (IV, 438) Srlat. lindisfarnensis je prid. imena škofije Lindisfarne, otoka ob vzhodni škotski obali; → Vilfridus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

lokálček -čka m (ȃ)
gostinski lokal, zlasti manjši: iti na kavo v prijeten lokalček; posedati po lokalčkih; sedeti v lokalčku na obali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

lúka -e ž (ú)
kraj, prostor ob obali, urejen za pristajanje ladij: ladja se bliža luki; ladje so zasidrane v luki; pristanek v luki / izvozna luka za boksit; ladja je priplula v svojo matično luko; petrolejska luka; trgovska, vojna luka / rečna luka pristanišče
♦ navt. luka veliko pristanišče z ustreznimi mehaničnimi napravami za pretovarjanje, skladišči, gospodarskimi dejavnostmi; prosta luka izločena iz carinskega območja države, ki ji pripada

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

maestrȃl -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

mangrôva mangrôve tudi mángrova mángrove samostalnik ženskega spola [mangrôva] tudi [mángrova]

1.

navadno v množini tropsko drevo ali grm z dolgimi zračnimi koreninami, ki raste na območju plimovanja, zlasti ob ustjih rek; primerjaj lat. Rhizophoraceae

1.1.

navadno v množini

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Mangrove) iz angl. mangrove, iz špan. mangle ali port. mangue, iz nekega indijanskega arav. jezika, + angl. grove ‛gozdiček’

mangrôva -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

marína -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

marína -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

márša -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

martínček martínčka samostalnik moškega spola [martínčək]

1.

majhen kuščar rjavkaste ali zelenkaste barve, ki v nevarnosti odvrže rep, da z njim zamoti plenilca; primerjaj lat. Lacerta agilis

2.

ekspresivno kdor se (rad) izpostavlja sončnim žarkom

ETIMOLOGIJA: verjetno iz svetniškega imena Martin - več ...

martínčkati se martínčkam se nedovršni glagol [martínčkati se]

ekspresivno izpostavljati se sončnim žarkom

ETIMOLOGIJA: ↑martinček

Menapijec

Predlog

Menapijca samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnik antičnega plemena, ki je živelo na področju današnje Flandrije in ob obali Severnega morja

v množini Menapijci antično pleme, ki je živelo na področju današnje Flandrije in ob obali Severnega morja

IZGOVOR: [menápijəc], rodilnik [menápijca]

BESEDOTVORJE: Menapijec, Menapijka, Menapijčev, Menapijkin, menapijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Menapijka

Predlog

Menapijke samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnica antičnega plemena, ki je živelo na področju današnje Flandrije in ob obali Severnega morja

IZGOVOR: [menápijka], rodilnik [menápijke]

BESEDOTVORJE: Menapijkin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Minnesota

Predlog

1 Minnesote samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

reka v Združenih državah Amerike

IZGOVOR: [minesóta], rodilnik [minesóte]

BESEDOTVORJE: minnesotski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

mistrál -a m (ȃ)
1. meteor. hladen veter na francoski sredozemski obali, ki piha s kopnega na morje: mistral prinaša mraz
2. maestral: z morja je pihal topel mistral

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

mistrȃl -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

móča móče samostalnik ženskega spola [móča]

1.

stanje tal, ozračja ob pogostih, obilnih padavinah

2.

ekspresivno padavine, zlasti dež

3.

ekspresivno mokrota, vlaga

ETIMOLOGIJA: ↑močiti

môrska dráslja -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

môrski konglomerát -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

mostíšče -a s (í)
1. arheol. prazgodovinska naselbina ob bregu, zgrajena na kolih, zabitih v dno: ostanki mostišča
2. voj. prostor ob obali ali bregu, zlasti za zaščito izkrcavanja, navadno izpostavljen nasprotnikovemu obstreljevanju: napraviti, postaviti mostišče / v naših rokah je ostalo le malo mostišče ob predoru
3. publ. ozemlje, po katerem potekajo povezave med ločenima prostoroma: dežela bo postala gospodarsko in politično mostišče za prodiranje v srednjo Evropo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

mostíšče -a s (í) |prazgodovinska naselbina; prostor ob obali, bregu za zaščito izkrcavanja|: postaviti ~; obstreljevati sovražnikovo ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

mostíšče -a s

1.

arheol. prazgodovinska naselbina ob bregu vode, zgrajena na kolih, zabitih v dno

SINONIMI:

arheol. koliščarska naselbina, arheol. koliščarsko naselje, arheol. kolišče, arheol. mostiščarska naselbina, arheol. mostiščarsko naselje

2.

voj. prostor na obali ali bregu, zlasti za zaščito izkrcavanja, navadno izpostavljen nasprotnikovemu obstreljevanju

SINONIMI:

voj. mostobran

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

mostobrán -a m (ȃ)
voj. prostor ob obali ali bregu, zlasti za zaščito izkrcavanja, navadno izpostavljen nasprotnikovemu obstreljevanju; mostišče: postaviti trden mostobran

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

mréžje -a s (ẹ̑)
več mrež, mreže: kup mrežja na obali / zeleno mrežje šotnih mahov / oporo spužvam tvori mrežje iz roževinaste snovi mrežasto ogrodje
♦ anat. žilno mrežje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

mréžje -a s

več mrež kot celota

SINONIMI:

mreževina, mreževje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

múlj -a m (ȗ)
drobnozrnata usedlina počasi se gibajočih vod, zlasti sladkih: te živali prezimijo v mulju; morski tok napolnjuje izlive rek s peskom in muljem; rečni mulj; širok pas mulja ob obali
// zastar. zelo droben pesek, mivka: skale se pretvarjajo v prod, pesek in mulj; pokriti trto z muljem ali rahlo prstjo
♦ agr. saturacijski mulj snov, ki ostane po čiščenju sladkornega soka z apnom; saturacijsko blato; mont. separacijski mulj zelo gosta mešanica tekočine in drobnih zrnc, ki nastaja pri separaciji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

namázano Frazemi s sestavino namázano:
íti kot namázano, têči kot namázano, z médom je namázano kómu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

namériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. z merjenjem priti do določene količine česa: nameriti pet metrov blaga / merili so globino jame in namerili dvaindvajset metrov / včeraj so namerili najvišjo temperaturo v tem letu / nameril ji je dva kilograma moke natehtal
2. z ocenitvijo lege, oddaljenosti cilja dati orožju položaj, potreben za njegovo uspešno uporabo: nameril je v črno piko in sprožil; nameriti v desno, levo od cilja
// s takim dejanjem zagroziti, zapretiti: nameril je orožje vanj in zahteval denar; vdali so se, ko je ladja namerila topove proti obali / že je z roko namerila nanj, pa se je zadnji hip premislila
// nav. ekspr. narediti, da je kaj obrnjeno v določeno smer; naravnati, usmeriti: nameriti fotografski aparat, daljnogled na kaj; astronomi so namerili teleskope proti Marsu; žaromet se je nameril proti letalu / z oslabljenim pomenom: nameriti korake proti komu; na moža je namerila hud pogled
3. star., v zvezi z na srečati, najti: na tako trmoglavega človeka še nisem nameril / zaveden Slovenec je, na kakršnega redko nameriš v teh krajih

namériti se

star.

1.

nameniti se, odločiti se:

nameril se je obiskati znanca

namerila se je, da se bo poročila

/ elipt.: kaj si se nameril; nameril se je v tujino

2.

zgoditi se, pripetiti se:

čudna stvar se mi je namerila

če bi se namerilo, da zamudim, me počakaj

namérjen

-a -o:

slabo namerjen strel

dobro namerjeno vprašanje

blago je pošteno namerjeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

namibijski

Predlog

namibijska namibijsko pridevnik

IZGOVOR: [namíbijski]

ZVEZE: namibijski dolar

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

napláviti -im tudi naplavíti -ím dov., naplávil (ā ȃ; ī í)
s tokom prinesti, spraviti kam, zlasti na breg, obalo: reka je naplavila deske, veje; na obali so našli truplo, ki so ga naplavili valovi; deževje, neurje je naplavilo veliko peska / nižavje sta naplavili reki Evfrat in Tigris
// ekspr. zanesti, prinesti: življenje ga je naplavilo v ta neprijazni kraj; povojna leta so naplavila nova vprašanja; brezoseb. naplavilo ga je v njemu tuj svet / v debati se je naplavilo veliko snovi nabralo

naplávljen

-a -o tudi naplavljèn -êna -o:

naplavljen prod

rodovitna naplavljena prst, zemlja

bil je kot naplavljen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Naurujčan

Predlog

Naurujčana samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

IZGOVOR: [naúrujčan], rodilnik [naúrujčana]

BESEDOTVORJE: Naurujčanov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

navézati in navezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́)
1. z vezanjem namestiti, dati na kaj: na klobuk so mu navezali trakove; navezati skakalcem padala; navezati tovor na osla; navezati si dereze, smuči
// narediti, da je kdo privezan, pritrjen: ko je prišel na cesto, je psa spet navezal / navezati ladjo k obali privezati
// alp. namestiti, dati vrv okrog telesa zaradi varnosti, pomoči pri plezanju: na poti čez snežišče so planince navezali; v steni sta se alpinista navezala
2. v zvezi z na narediti, povzročiti, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: z dobroto ga je skušala navezati nase; navezali so jih nase s podkupninami; potrebno bi bilo človeka močneje navezati na naravo; z leti se je navezal na zemljo
// narediti, povzročiti, da ima kdo do koga pozitivna čustva: fanta je kmalu navezala nase; čustveno sta se navezala drug na drugega; ekspr. nanj se je navezala z vsem srcem zelo ga ljubi / ta dogodek ga je še bolj navezal na domači kraj
3. publ., v zvezi z na narediti, da je kaj v zvezi s čim, osnova česa; nasloniti, opreti: svoj jezik je navezala na jezik klasikov; misli je navezal na zadnje dogodke / govornik je premolknil, nato pa je znova navezal tam, kjer je prej pretrgal nadaljeval
4. publ., z glagolskim samostalnikom narediti, da se začne uresničevati dejanje, kot ga določa samostalnik: državi sta navezali diplomatske stike; navezati prijateljske odnose / v predkongresnem obdobju so navezali številne pogovore
● star. če nočeš ubogati, kar naveži culo pojdi, odidi

navézan

-a -o:

navezani baloni

pes je navezan na dolg jermen

navezan na dom, zemljo

uporniki so bili navezani na preskrbo iz zraka

biti čustveno navezan na koga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

navézati in navezáti -véžem dov. navézanje; drugo gl. vezati (ẹ́/á ẹ́) koga/kaj na koga/kaj ~ trakove na klobuk; ~ otroke nase; publ. ~ misli na zadnje dogodke opreti; navezati komu/čemu kaj ~ skakalcem padala; navezati kaj ~ dereze; ~ ladjo k obali; ~ vola k jaslim privezati; urad. ~ diplomatske stike; alp. navezati koga ~ planince na poti čez snežišče
navézati se in navezáti se -véžem se (ẹ́/á ẹ́) na koga/kaj ~ ~ ~ domače kraje; ~ ~ ~ prijatelje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

navézati in navezáti -véžem dovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj z vezanjem namestiti, dati koga/kaj blizu/sredi/okoli/okrog česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi/čez koga/kaj / v/po/ob čem / kam / kod
Na različna pokrivala so si /domiselno/ navezali različne trakove.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

njórka njórke samostalnik ženskega spola [njórka]

pingvinu podobna vodna ptica, ki živi na obalah severnih morij; primerjaj lat. Alcidae

STALNE ZVEZE: mala njorka
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. njȏrka, iz njòriti ‛potapljati se’, nar. različice od nòriti

ob [poudarjeno òb] predl.
I. z mest.
1. mestovni prostorski sprehajati se ~ živi meji; Šentjakob ~ Savi; pluti ~ obali; opombe ~ robu; stati ~ stebru pri; drug ~ drugem; sloneti ~ oknu pri
2. časovni, zlasti pred besedami na ustničnik tudi varianta o: ~ novem letu; ~ koncu vojne; ~ nedeljah; zbuditi se ~ treh; ~ lepem vremenu; pozdrav ~ prihodu
3. vzročnostni ~ močnem poku si poškodovati bobnič; ~ tako slabem učitelju učenci ne morejo napredovati; °~ pravilni rešitvi križanke dobite nagrado → za pravilno rešitev
4. lastnostni živeti ~ kruhu in vodi; študirati ~ stričevi podpori; redk.: Da ~ kratkem povem na kratko; obresti plačati ~ letu čez eno leto
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta ób..
1. smerni prostorski prisloniti lestev ~ zid; vreči kozarec ~ tla; zadeti se obenj [bə]; spotakniti se ~ kamen
2. časovni, zastar. potovati ~ noč ponoči
3. vezljivostni obregniti se obnjo; drgniti se ~ podboj; biti ~ barvo, denar |izgubiti|; neknj. ljud. Krava je prišla ~ mleko |ga je izgubila|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

obála -e ž (ȃ)
pas zemlje ob morju, jezeru: urediti, utrditi obalo; kamnita, peščena obala / usmeriti ladjo k obali; stati na obali; voziti se ob obali / morska obala
// svet ob morju, jezeru: obala se počasi spušča proti morju; več sto kilometrov dolga obala; gričevnata, razčlenjena obala / slovenska obala
♦ geogr. obala meja med kopnim in morjem, jezerom; navt. operativna ali pristajalna obala urejena za pristajanje ladij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Obala

Predlog

Obale samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno nadomestno ime

obalno območje v Sloveniji

IZGOVOR: [obála], rodilnik [obále]

PRIMERJAJ: obala, Slovensko primorje

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

obála -e ž

pas zemlje ob morju, jezeru; svet ob morju, jezeru

SINONIMI:

knj.izroč. nabrežje, star. obal, knj.izroč. obmorje, knj.izroč. obrežje, knj.izroč. pobrežje

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

pristajalna obala

GLEJ ŠE: ribolov

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

obálna meglà -e -è ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

obálna škráplja -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

obálni krás -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

obálni reliéf -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

obálni véter -ega -tra m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

obálno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

obálno króženje zráka -ega -a -- s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

obmôrski klíf -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

obréžna ravnína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

odlágati -am nedov. (ȃ)
1. delati, da osebek kaj preneha imeti v roki, na sebi: delavci so odlagali orodje in se preoblačili / vstopil je, ko je odlagal nahrbtnik / počasi je odlagal plašč slačil / ekspr. gozdovi odlagajo pisano obleko
2. delati, da kaj pride z vozila, živali: ustavil je pred hišo in začel odlagati; odlagati naročeno blago
// delati, da kaj delno pride z vozila, živali: tovor so pred velikimi klanci odlagali; odlagati in dolagati
3. delati, da kaj pride z določenega mesta drugam: sproti odlagati izdelke; naprava, ki odlaga bale
// z nošenjem, vožnjo delati, da kaj kam pride: odlagati pesek za posipanje na določena mesta ob cesti; tukaj ni dovoljeno odlagati smeti / voda odlaga na breg pesek in prod nanaša
4. s svojim delovanjem prenehavati premikati, nositi dalje: voda odlaga najprej debelejše kamenje in nato še pesek
5. prenehavati vztrajati v položaju, kot ga določa samostalnik: odlagati funkcije; glede na svoje zdravstveno stanje odlaga odborniško mesto
6. z glagolskim samostalnikom delati, da se kaj ne opravi ob določenem času: odlagati obisk, poroko; odlagati študij, knjiž. s študijem
7. v zvezi z jajčece, jajce izločati zaradi razmnoževanja: samica odlaga jajčeca poleg nakopičene hrane; želve odlagajo jajca v pesek na obali / odlagati ikre

odlagáje

:

odlagaje plašč, je brundala popevko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

olalà in òlalá in ólalà medmet

1.

izraža, da je govorec prijetno presenečen

2.

uporablja se, ko govorec namiguje na telesno, spolno privlačnost, na spolnost

3.

kot prislov, ekspresivno mnogo, veliko

3.1.

kot prislov

ekspresivno

zelo

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. oh là là) iz frc. oh là là iz medmeta oh za klicanje, pritegnitev pozornosti in ponovljenega là ‛tam, tja’

pacifiški

Predlog

pacifiška pacifiško pridevnik

IZGOVOR: [pacífiški]

ZVEZE: pacifiška vojna

PRIMERJAJ: Pacifiški ocean, pacifiško-azijski, tihomorski, tihooceanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Pamfilija -e ž zemljepisno lastno ime Pamfilija: sdaj je shal s' S. Barnabam v' Panphilio tož. ed., sdaj v' Rim k' S. Petru (III, 244) Pamfílija, gr. Παμφῡλία, pokrajina ob sredozemski maloazijski obali zahodno od Likije

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

parapét -a m (ẹ̑)
grad. nižja, navadno zidana pregrada: betonski parapeti na obali / parapet terase ograja / okenski parapet stena v prostoru med spodnjim okenskim robom in tlemi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

party in párti -ja [párti] m, tudi -- ž (ȃ)
zabava: hoditi na partyje; vabiti didžeje na partyje za mlade; poletni partyji ob bazenu, obali; party v diskotetki, klubu; priprave na party
// zlasti v ameriškem okolju družabna prireditev, na kateri se streže stoječim gostom s pijačo in prigrizkom: slavni bogataš je prirejal razkošne partyje; prejeti vabilo na party; gostje na partyjih / cocktail party

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

pehôta pehôte samostalnik ženskega spola [pehôta]

rod vojske, ki se bojuje peš

STALNE ZVEZE: mehanizirana pehota, mornariška pehota, motorizirana pehota
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz češ. pěchota ali rus. pehóta, k pslov. *pěšь ‛peš’ - več ...

píknikar -ja m s -em člov. (ȋ) množica ~ev ob obali
píknikarka -e ž, člov. (ȋ)
píknikarjev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

plímski tók -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

plímski vál -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

plítev -tva -o prid., plítvejši (í)
1. ki ima v navpični smeri navzdol razmeroma majhno razsežnost: plitev jarek; plitva dolina; izkopati plitvo jamo; plitva posoda / obleka s plitvim izrezom; plitev žep / po plitvem snegu so prišli do koče; plitva voda; ob obali je morje plitvejše / plitvi krožnik
// ki je v navpični smeri navzdol razmeroma malo oddaljen od površine: bukev ima plitve korenine; dno reke je plitvo
2. ki ima v vodoravni smeri v notranjost razmeroma majhno razsežnost: s plitvimi zarezami je označil deblo; rana je plitva / krilo ima dve plitvi gubi
// ki je v vodoravni smeri v notranjost razmeroma zelo malo oddaljen od začetka: plitev trg; ta izložba je plitva
3. ki ni sposoben močno občutiti, doživeti: plitev človek; sam sebi se je zdel plitev
// ekspr. vsebinsko prazen: plitve besede; plitva literatura
// ekspr. ki se ne pojavlja v visoki stopnji: plitvo čustvo; plitvo veselje
● ekspr. otrok ima plitev spanec rahel; plitev žep ekspr. ta človek ima plitev žep malo denarja; publ. počitnice za plitev žep poceni
♦ agr. plitvo obdelovanje obdelovanje, pri katerem je obdelana plast nizka; plitvo oranje oranje v globino od 10 do 15 cm; med. plitvo dihanje dihanje ob delovanju prsnih mišic; meteor. plitvo območje nizkega zračnega pritiska območje, kjer je pritisk nekoliko nižji od normalnega; um. plitvi relief ploski relief

plítvo

prisl.:

plitvo dihati

spi plitvo in nemirno

plitvo zakopati čebulice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

plitvína plitvíne samostalnik ženskega spola [plitvína]

1.

del morja, jezera, reke, kjer je voda plitva

2.

ekspresivno lastnost koga, da ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitkost, ekspresivno plitvost

2.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitkost, ekspresivno plitvost

2.2.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitkost, ekspresivno plitvost

ETIMOLOGIJA: ↑plitev

pljuskòt -ôta m (ȍ ó)
knjiž. pljuskanje: pljuskot valov ob obali / voda se je s pljuskotom odbijala od stene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

póbček -čka m (ọ̑)
pog. fantek, fantič: pobčki so se igrali na obali / koliko pa je star vaš pobček sin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

pognáti -žênem dov., stil. poženó (á é)
1. narediti, povzročiti, da kaj začne
a) gibati se, premikati se: poženi konje, voz vendar ne more stati sredi ceste; pognati živino iz hleva, na pašnik / šofer je ravno hotel pognati, ko je pritekel še en potnik
b) delati, delovati: pognati elektromotor, stroj / po eni minuti lahko poženete stroj s polno hitrostjo / publ. ob prazniku je predsednik pognal novo hidrocentralo / predica je spet pognala kolovrat; ekspr. kosci so že zgodaj pognali kose začeli kositi
2. narediti, povzročiti, da se kaj začne bolj hitro gibati, premikati: voznik je od časa do časa pognal konje / pognati konje v dir, drnec / žarg. pognati avtomobil čez sto petdeset kilometrov na uro; pren., ekspr. poženite zadevo, saj čakamo na odločbo že dve leti
3. narediti, povzročiti:
a) da kaj kam gre, pride: srce bolnega človeka požene trikrat manj krvi po telesu kot srce zdravega / črpalka požene pet litrov vode na sekundo
b) da kdo zapusti določen kraj, prostor: pomanjkanje jih je pognalo iz vasi / pustolovstvo ga je pognalo v svet / ekspr. silen hrup ga je pognal iz sobe
4. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da pride kdo v določeno stanje: lakota ga je pognala v obup; pognati koga v smrt / to bi pognalo svet v vojno / z glagolskim samostalnikom pognati koga v beg, upor
5. ekspr. nagnati, napoditi: oče ga je pognal od doma / armada je pognala sovražnika nazaj / pognati otroke spat
6. ekspr. vreči, zagnati: palico je pognal v kot; v obraz mu je pognal tisti drobiž / pognal je čevlje vstran in bos stekel naprej / pognati puščico v sredino tarče zadeti z njo sredino
7. ekspr. zapraviti, lahkomiselno porabiti: ukradeni denar je hitro pognal / pognal je hišo in posestvo / več let je pognal za to delo
8. narediti poganjke: vrtnice so že pognale
// narediti, povzročiti, da iz česa kaj nastane: rastlina je pognala korenine; seme požene kal / veje so pognale liste / solata je pognala v cvet razvila cvet; pren. to gibanje pri nas ni pognalo korenin
// začeti rasti: na vrtu je pognal plevel; dojenčku so pognali zobje; pren., ekspr. v njegovem srcu je pognalo novo upanje
// ekspr. zrasti: krompir je že precej pognal; trava je letos visoko pognala; pren. ob obali je pognalo na stotine počitniških hišic
● drugo dejanje je režiser pognal hitro čez oder je bilo zrežirano tako, da so se dogodki na odru hitro vrstili; ekspr. boš že kako pognal te dni preživel; pog. kislo mleko ga je pognalo zaradi njega si je moral izprazniti črevesje; pognati korenine ekspr. v mestu ni nikoli pognal korenin se ni vživel, počutil doma; stal je tam, kot bi pognal korenine dolgo časa, vztrajno; ekspr. to mu je pognalo kri v glavo, lica zardel je; ekspr. to mu je pognalo kri po žilah ga je poživilo, razburilo; ekspr. pognal si je kroglo v glavo naredil je samomor z ustrelitvijo; ekspr. pognati komu meč v srce usmrtiti ga z mečem; ekspr. marsikatero noč je pognal s prijatelji preživel v popivanju, veseljačenju; pog. te tablete so mu hitro pognale krvni pritisk povišale, zvišale; ekspr. to mu bo pognalo strah v kosti prestrašilo ga, vznemirilo; pog. z enim udarcem je pognal žebelj v desko ga zabil; ekspr. pognati koga na boben narediti, povzročiti, da pride njegovo premoženje na prisilno dražbo, da gospodarsko propade; ekspr. pognati na cesto dati koga iz službe ali iz stanovanja; ekspr. visoka odkupnina je marsikaterega kmeta pognala v roke oderuhov ga je naredila denarno, gospodarsko odvisnega od njih; ekspr. pognati hišo, most v zrak razstreliti; ekspr. vse je pognal po grlu zapravil s pijačo, zapil; ekspr. le kaj ga je pognalo, da je to storil spodbudilo, bilo vzrok; pojavil se je pred nami, kot bi pognal iz tal nenadoma, nepričakovano

pognáti se

1.

začeti se hitro premikati:

pognal se je iz hiše, na cesto

s startne črte se je pognala zadnja skupina kolesarjev

po smučini se je pognal naslednji smučar

letalo se je pognalo navzgor

/ v steno so se pognali prvi alpinisti začeli plezati

/ pognati se v beg začeti bežati

2.

s silo, sunkom se premakniti z enega mesta na drugo:

pognati se s čolna na kopno

riba se je pognala za mušico

plavalec se je nekajkrat pognal in dosegel ponesrečenko

/ pognal se je na konja in ušel

/ ekspr. skakalec se je pognal sto metrov daleč je skočil

3.

s predlogom

hitro, sunkovito se premakniti h komu z namenom napasti ga:

dva orjaka sta se pognala name

pognal se je vanj in ga začel daviti

4.

nav. 3. os.,

ekspr.

vzpeti se:

steza se je strmo pognala v breg

/ stena pred njimi se je pognala v nebo

●

ekspr. kaj je rekel? so se nestrpno pognali vanj so ga nestrpno spraševali; ekspr. pesnik se je pognal v sam vrh slovenske književnosti se je uvrstil, ga je dosegel; ekspr. pognati se za reveže zavzeti se, postaviti se

pognàl

-ála -o:

knjiž. iz tradicije pognala poezija

pognán

-a -o:

pognan stroj

pognan od doma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

poléči se -léžem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj postati manj izrazit, intenziven
(Šele proti večeru) se (mu) je jeza /počasi/ polegla.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj v smeri vodoravnega položaja premikati se, pojavljati se iz/z/od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred/za kom/čim kod / kje / kdaj
Po vseh stvareh v prostoru se je polegel zelo viden prah.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

položíti -ím dov., polóžil (ī í)
1. narediti, da pride kaj
a) z daljšo, širšo stranjo na podlago: položiti knjigo na mizo / položiti eno škatlo navrh druge
b) na podlago sploh: položiti denar na mizo, žogo na tla / položil je glavo na mah in zaspal; položiti roko na volan dati / udrlo se mu je, kamor je položil nogo kamor je stopil / ko je položil prst na usta, so vsi umolknili / kot svarilo, grožnja samo prst položi name, pa boš videl
// narediti, da pride kaj iz pokončnega položaja na tla: puško položi, da ne bo padla / ekspr. nekaj so se prerivali in mimogrede ga je položil vrgel, podrl; lov. žarg.: položil je že marsikaterega zajca ustrelil; položiti žival na dlako ustreliti jo
2. na določen način pritrditi na podlago: položiti linolej, parket, tapete
// dati kaj na določeno mesto v ustrezen položaj: položiti cevi, kabel / položiti kanalizacijo / položiti mine ob obali
3. dati živini (živinsko) krmo: položiti kravam seno / položiti svinjam
4. nav. 3. os., pog. povzročiti, da mora kdo ležati: bolezen ga je položila; pljučnica ga je položila za tri tedne; brezoseb. pozimi me je za dva meseca položilo
5. dati, plačati: položiti kavcijo, odkupnino; položiti predpisani znesek na sodišču
6. knjiž., v zvezi z v narediti, da kaj vsebuje, izraža značilnost, kot jo nakazuje določilo: položiti grožnjo v glas, začudenje v pogled
7. s širokim pomenskim obsegom izraža prenehanje dejanja, dela, kot ga določa sobesedilo: ob teh besedah je položil slušalko; položiti orožje vdati se; ded je navadno prvi položil žlico na mizo; ekspr. upamo, da pisatelj ne bo še tako kmalu položil peresa iz rok nehal pisati
● ekspr. položiti cesto v pobočje gore speljati jo; vznes. položiti koga k večnemu, zadnjemu počitku pokopati ga; vznes. nima, kamor bi glavo položil nima kje stanovati, prespati; publ. položiti izpit narediti, opraviti; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo; ekspr. položiti vse karte razkriti komu vsa dejstva, vse zahteve; knjiž. položiti svoje misli na papir napisati jih; ekspr. tudi on bo še moral položiti račun se zagovarjati (zaradi svojih dejanj); položiti roko knjiž. sodišče je položilo roko na knjigo je prepovedalo razširjanje, prodajo te knjige; ekspr. nisem še položil roke nanj nisem ga še udaril; pog. položiti roko nase narediti samomor; položite roko na srce in priznajte bodite odkritosrčni; ekspr. policija je že položila roko na tatove jih je že prijela, ujela; vznes. položiti svoje srce k nogam koga postati čustveno popolnoma vdan komu; publ. položiti temelje čemu opraviti začetna, za nadaljnji potek najvažnejša dela; ekspr. položiti svojo usodo v tuje roke prepustiti drugemu, drugim, da odločajo o njej; pog. on je položil že marsikatero žensko imel spolni odnos z njo; pog. položiti koga čez koleno natepsti ga; vznes. položiti življenje na oltar domovine umreti za domovino; pog. položiti koga na izpitu negativno ga oceniti; položiti komu besedo na jezik, v usta pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se od njega pričakuje; ekspr. položiti komu kaj na srce priporočiti mu kaj, prositi ga za kaj; pog. koliko si ta mesec položil na stran prihranil; ekspr. s tem dejanjem je položil na tehtnico vse tvegal, da izgubi vse; knjiž. položiti pripoved v pero, v usta sodobnemu kronistu narediti, da jo pripoveduje, piše sodobni kronist; katera se omoži, se v križe položi si povzroči težave, skrbi
♦ lov. položiti krvni sled narediti sled s krvjo divjadi, domače živali, da se pes uči sledenja

položíti se

1.

ekspr.,

navadno s prislovnim določilom

uleči se:

položiti se v mehko posteljo

položil se je po klopi in zaspal

/ položiti se v naslanjač sesti

/ s hrbtom se je položil na steno naslonil

2.

nav. 3. os.,

nar.

postati položen:

svet se tam spet položi

položívši

-a -e zastar.:

položivši denar na mizo, je vstal in odšel

položèn

-êna -o:

čez zaboje položena deska

●

ekspr. polje je položeno med goro in reko leži

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

polzéti -ím [pou̯zeti] nedov. (ẹ́ í)
1. počasi se premikati, teči po nagnjeni ali navpični, navadno gladki površini: deževne kaplje polzijo po šipah; solze mu polzijo po licih / snežna, zemeljska plast polzi po pobočju / ustreljeni gams je začel polzeti proti prepadu / knjiž. reka polzi po dolini
2. ekspr. počasi se premikati
a) po gladki površini: jadrnica polzi proti obali / njeni prsti so mu polzeli po obrazu
b) po površini sploh: megla polzi po dolini / sonce polzi proti obzorju / pogled mu je polzel po gorah
3. v zvezi polzeti iz rok, med prsti uhajati iz prijema zaradi
a) gladkosti, vlažnosti: jegulje, ribe polzijo iz rok
b) drobnosti, sipkosti: mivka, pesek polzi med prsti; pren. čutil je, da mu sreča polzi iz rok
4. knjiž. počasi minevati: minute so mu polzele kot dnevi / čas je polzel zelo počasi
● knjiž. oblast jim vedno bolj polzi iz rok jo vedno bolj izgubljajo; ekspr. besede so mu enakomerno polzele iz ust počasi je govoril; knjiž. na poledeneli cesti polzi drsi

polzèč

-éča -e:

po steklu polzeče kaplje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

postŕv postŕvi in postrví samostalnik ženskega spola [postə̀ru̯ postə̀rvi] in [postə̀ru postə̀rvi] in [postə̀ru̯ postərví] in [postə̀ru postərví]

1.

sladkovodna riba z velikim gobcem in navadno pikami različnih barv ali vzorcem po trupu, ki živi v bistrih vodah; primerjaj lat. Salmoninae

1.1.

STALNE ZVEZE: ameriška postrv, jezerska postrv, kalifornijska postrv, mavrična postrv, morska postrv, ohridska postrv, potočna postrv, soška postrv
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pȁstrva, bolg. pъstъ́rva < *pьstry iz pslov. *pьstrъ ‛pisan, pester, pikčast’ - več ...

potegálka -e [tudi potegau̯ka] ž (ȃ)
rib. vlačilna mreža, s katero se zagradi priobalni del morja in s pritegovanjem k obali lovijo ribe; trata2: loviti s potegalko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

práh Frazemi s sestavino práh:
béli práh, dvígati mnógo prahú, dvígati velíko prahú, dvígnilo se je velíko prahú, dvígniti mnógo prahú, dvígniti oblák prahú, dvígniti velíko prahú, dvígováti velíko prahú, sesúti kóga/kàj v práh, sesúti kóga/kàj v práh in pepél, sesúti se v práh, sesúti se v práh in pepél, spremeníti kóga/kàj v práh in pepél, spremeníti se v práh in pepél, zdrobíti kóga/kàj v sónčni práh, zmléti kóga v sónčni práh

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Prašičji zaliv

Predlog

Prašičjega zaliva samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zaliv na južni obali Kube

IZGOVOR: [prašíčji zalíu̯], rodilnik [prašíčjega zalíva]

BESEDOTVORJE: prašičjezalivski

ZVEZE: invazija v Prašičjem zalivu, Prašičji zaliv

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Pridevnik iz zemljepisnih imen »Wales« in »Novi Južni Wales« ter zapis z W

Zanima me, zakaj je pridevnik tvorjen iz zempljepisnega imena Wales lahko waleški, velški ali valižanski, pri zemljepisnem imenu Novi Južni Wales (ki očitno izvira iz prvega) pa le novojužnowaleški (in ne npr. novojužnovaližanski). Podobno je pri prebivalcih, kjer Novojužnovaližan ni pravilno. Kaj je razlog za to? Ali konkreten razlog sploh obstaja, ali gre le za "luknjo v sistemu"?

Na tej točki, ko smo že pri Walesu, me zanima tudi, zakaj pišemo Wales s črko W, ime države Zimbabve pa z V (četudi je to v vseh uradnih jezikih te države zapisano z W), torej zakaj smo tako selektivni pri uporabi "tujih črk"?

Hvala za pomoč

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

prilívni tók -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

priobálen -lna -o prid. (ȃ)
ki je, se nahaja pri obali: živali v priobalnem morju / publ. priobalne občine obalne

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

pristájati1 -am nedov. (ā)
1. s plutjem prihajati do kopnega, obale in se ustavljati: ladja že pristaja; pristajati ob obali, v pristanišču
2. z letenjem prihajati na zemljo, tla in se ustavljati: na velikih letališčih letala stalno vzletajo in pristajajo / pristajati s padalom / ekspr. snežinke so pristajale na njenih laseh
3. ekspr. prihajati kam in tam ostajati: radi so pristajali v gostilnah
4. publ., navadno v zvezi z na privoljevati v kaj, soglašati s čim: ta človek pristaja na vse / pristajati na pogoje, predloge sprejemati jih; ne pristajajo na svojo usodo niso zadovoljni z njo; pristajati na etične vrednote priznavati jih

pristajajóč

-a -e:

vsako pristajajočo ladjo so pozdravili s himno njene dežele

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

pristaníška oscilácija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

pritegníti in pritégniti -em dov. (ī ẹ́)
1. s sunkovitim gibom spraviti
a) bližje k sebi: pritegnil je stol in sedel; pritegnila je otroka in ga objela / legel je na tla in pritegnil noge k sebi skrčil
b) v večjo bližino česa: pritegniti ladjo k obali; pritegnil je eno smučko k drugi / magnetizem jih je pritegnil
2. s potegom, potegi narediti
a) da je kaj bolj napeto: pritegniti pas na hlačah; pritegniti vajeti; pritegniti vrv, žico
b) da je kaj bolj ravno, gladko, brez gub: pritegniti odejo na postelji; pritegniti ponjavo na tovornjaku
c) da kaj močneje pritiska na kaj: pritegniti zavoro / pritegniti vijak priviti
3. narediti, da kdo pride s kom, čim v določen odnos: delovna organizacija je pritegnila več strokovnjakov; pritegniti koga v komisijo / prizadevajo si pritegniti tuji kapital v svojo industrijo
// vzbuditi pri kom pripravljenost za kaj: pritegniti koga k delu, zapisovanju ljudskih pesmi
4. narediti, da se kaj kje upošteva: v raziskavo pritegniti nove vire; če pritegnemo k povedanemu še druga dejstva, se položaj pokaže popolnoma drugačen
5. vzbuditi pri kom zanimanje: pogovor ga je močno pritegnil; igra otrok ni pritegnila
// vzbuditi pri kom pozitiven, naklonjen odnos: vprašala ga je, kaj ga je na njej še posebej pritegnilo; pritegnila ga je lepota trga
6. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dekle je pritegnilo njegov pogled; skušal je pritegniti njihovo pozornost; stvar je pritegnila njihovo zanimanje
7. začeti navadno za kom peti: zapela je, a nihče ji ni pritegnil; nekaj časa so poslušali, nato pa še sami pritegnili
8. knjiž. pritrditi komu, strinjati se s kom: v srcu jim je pritegnil / pritegnili so njegovi sodbi / res storimo tako, so pritegnili drugi
9. pog. udariti: pritegni ga, če ne bo on tebe; pritegnil je konja z bičem

pritégnjen

-a -o:

pritegnjen pas

pritegnjena jadra

biti pritegnjen k delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

pritegníti in pritégniti -em dov. pritégni -te in -íte; pritégnil -íla, pritégnit, pritégnjen -a; pritégnjenje; (pritégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ ladjo k obali; Igra jih ni pritegnila; knj. pog. Pritegni ga Udari ga; ~ pozornost; ~ zavoro; pritegniti koga/kaj k/h komu/čemu ~ novinca k delu; pritegniti komu/čemu Zapela je, a nihče ji ni pritegnil |se ji pridružil|; neobč. Pritegnili so njegovi sodbi pritrdili

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

pritegníti in pritégniti -em dov.

1.

kaj s sunkovitim gibom približati

SINONIMI:

potegniti, knj.izroč. prisuniti

2.

koga vzbuditi pri kom zanimanje

SINONIMI:

knj.izroč. privleči, publ. zainteresirati, publ. zaintrigirati, publ. zintrigirati

GLEJ ŠE SINONIM: dodati, povzeti, približati, pridobiti, pritrditi, udariti, zategniti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

pritegníti in pritégniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj dati koga/kaj k/h komu/čemu v/na koga/kaj / kam
Pritegnil je stol k sebi in sedel.

2.

kdo/kaj s potegom, potegi narediti kaj bolj napeto, ravno
Kočijaž je pritegnil vajeti.

3.

kdo/kaj dobiti koga/kaj k čemu / za/na/v/med/pod koga/kaj / kam
Firma je v komisijo pritegnila več strokovnjakov.

4.

kaj začeti zanimati koga
Pogovor ga je močno pritegnil.

5.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj dobiti kaj 'pozornost'
Dekle je pritegnilo njegov pogled.

6.

kdo/kaj pomagati komu
Nihče ji ni pritegnil.

7.

kdo/kaj pomagati komu/čemu / kaj
V srcu jim je pritegnil.

8.

neknjižno pogovorno kdo/kaj udariti koga/kaj
Konja je pritegnil (z bičem).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

pritegováti -újem nedov. (á ȗ)
1. s sunkovitimi gibi spravljati
a) bližje k sebi: pritegovali so stole in sedali nanje
b) v večjo bližino česa: pritegovati ladjo k obali / pritegoval jih je magnetizem
2. s potegom, potegi delati
a) da je kaj bolj napeto: pritegovati in popuščati vrv
b) da je kaj bolj ravno, gladko, brez gub: pritegovati odejo na postelji
c) da kaj močneje pritiska na kaj: pritegovati zavoro
3. delati, da kdo prihaja s kom, čim v določen odnos: pritegovati sodelavce; pritegovati nove člane v društvo
// vzbujati pri kom pripravljenost za kaj: pritegovati študente k raziskovalnemu delu
4. delati, da se kaj kje upošteva: pritegovati v besedilo dokumente
5. vzbujati pri kom zanimanje: taki pogovori me ne pritegujejo
// vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos: dekle ga je vse bolj pritegovalo; priteguje jih lepota mesta in njegove okolice
6. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: razstavljene slike so pritegovale občudovanje; njegovo delo priteguje pozornost kritikov
7. začenjati navadno za kom peti: zapel je, drugi pa so mu polagoma pritegovali
8. knjiž. pritrjevati komu, strinjati se s kom: pritegovati javnemu mnenju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

pritegováti -újem nedov.

1.

kaj s sunkovitimi gibi približevati

SINONIMI:

knj.izroč. pritezati

2.

kaj s potegom, potegi delati, da je kaj bolj napeto

SINONIMI:

knj.izroč. pritezati

GLEJ ŠE SINONIM: povzemati, približevati, pridobivati, pritrjevati, privlačiti, zanimati, zanimati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

pritézati -am nedov. (ẹ̄)
pritegovati: pritezati mrežo k obali / voznik je pritezal vajeti; pritezati vrv / taki pogovori ga ne pritezajo; filmska umetnost ga priteza / priteza ga delo na zemlji / pritezati nase poglede ljudi / fantje so zapeli in tudi drugi so začeli pritezati / knjiž. zdaj so pritezali enemu, zdaj drugemu govorniku so pritrjevali zdaj enemu, zdaj drugemu, se strinjali zdaj z enim, zdaj z drugim

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

pritézati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pritézanje (ẹ́; ẹ̑) neobč. pritegovati: koga/kaj ~ mrežo k obali; pritezati komu/čemu Zapeli so, drugi pa so jim začeli ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

privézen -zna -o prid. (ẹ̑)
ki je za privezovanje: privezni kol
♦ navt. privezna vrv vrv za privezovanje ladje, čolna k obali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

privéznik -a m (ẹ̑)
navt. kamnit, železen steber na obali, ladji za privezovanje: privezati vrv na priveznik; pomol s privezniki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

privezoválec -lca [privezovau̯ca tudi privezovalca] m (ȃ)
navt. kdor privezuje ladje, čolne k obali: zaposliti novega privezovalca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

privezováti -újem nedov. (á ȗ)
1. z vrvjo, trakom, verigo pritrjevati: privezovati počezne drogove na pokončne / privezovati trte h kolom
// z nameščanjem vrvi, verige delati, da se kaj ne more oddaljiti z določenega prostora: privezovati čolne k obali; privezovati živino k jaslim
// z vezanjem nameščati, pritrjevati na kaj: privezovati trakove, vrvi / privezovati obeske; hitela si je privezovati predpasnik
2. alp. nameščati, dajati vrv okrog telesa zaradi varnosti, pomoči pri plezanju; navezovati: na nevarnih krajih so planince privezovali
● ekspr. znala ga je privezovati nase navezovati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

prọ̑d -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

promenírati -am nedov. (ȋ)
knjiž. sprehajati se: vsak večer promenira ob obali; opazovala sta ljudi, ki so promenirali mimo njiju / ekspr. nič ne dela, cel dan samo promenira postopa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

proti2 predl., z dajalnikom
1. za izražanje cilja, h kateremu je usmerjeno premikanje: iti proti domu; dim se vzdiguje proti nebu; pluti proti obali; veter piha proti severu / cesta proti Celju / pisati od leve proti desni
// za izražanje splošne usmerjenosti: obrnil se je proti občinstvu; držati steklo proti svetlobi; sedel je s hrbtom proti vratom / meja proti Italiji / okno gleda proti jugu na jug / kot pojasnilo pod fotografijo od leve proti desni stojijo
2. za izražanje premikanja, ki je nasprotno drugemu premikanju: jadrati, pluti, veslati proti toku; vso pot so vozili proti vetru / gladiti proti dlaki
3. za izražanje bližine, približevanja časovni meji: napad pričakujejo proti jutru; pride proti večeru; bilo je proti osmi uri
4. za izražanje odpora, sovražnosti: nastopiti proti rasni diskriminaciji; gibanje proti fašizmu / upreti se proti okupatorju okupatorju; bojevati se proti sovražniku s sovražnikom / publ. Olimpija je igrala proti Hajduku s Hajdukom
// za izražanje nasprotovanja, nesoglašanja: pritožiti se proti odločbi; glasovati proti predlogu / proti predlaganemu kandidatu je skupina izbrala svojega kandidata
5. za izražanje česa negativnega, čemur se je treba izogibati, česar delovanje, vpliv je treba preprečiti, odvrniti: cepiti proti davici / ukrepi proti draginji; tablete proti glavobolu; boj proti raku; rakete proti toči / braniti se proti očitkom pred očitki
6. za izražanje neujemanja z merilom, vodilom: to je proti moji navadi; storiti kaj proti pravilom; delati proti predpisom; to se je zgodilo proti njegovi volji / ekspr. uspeti proti vsem oviram kljub
7. za izražanje odnosa do česa: biti neodporen proti infekciji; snov je odporna proti ognju; obstojnost barve proti sončni svetlobi
8. za izražanje razmerja, navadno čustvenega; do3: proti revežem je trdega srca; politika Avstrije proti Slovencem / biti pozoren proti starejšim
9. za izražanje omejitve na navedeno osebo: proti meni se je tako izrazil; tako se je pohvalila proti sošolki
10. za izražanje sorazmerja: domače moštvo je zmagalo s pet proti tri; načrt v merilu ena proti dvesto [1 : 200] / ni čudno, da se je tako končalo, saj sta bila dva proti enemu; ekspr. stavim sto proti ena, da ga ne bo
// za izražanje primerjave z drugačnim; v primeri z: proizvodnja se je proti lanski povečala za pet odstotkov; proti njemu sem jaz pritlikavec; moje skrbi so majhne proti tvojim
11. publ. za izražanje okoliščin, pogoja za uresničitev kakega dejanja: vrniti proti nagradi, odškodnini / vstop proti vabilu z vabilom; pisar. delati, opravljati kaj proti plačilu za plačilo
● ekspr. dvigniti roko proti komu udariti, (pre)tepsti ga; ekspr. dela gredo počasi proti koncu se končujejo; pog. proti sedemdesetim gre kmalu bo star sedemdeset let; pog. kaj imate proti meni zaradi česa mi nasprotujete, zakaj me ne marate; vsi so proti njemu mu nasprotujejo, ga odklanjajo; ekspr. on je muha proti tebi zelo nepomemben; zelo slaboten, šibek; ekspr. plavati proti toku ne misliti, ravnati tako, kakor misli, ravna večina, vodilni ljudje
♦ fot. fotografirati proti svetlobi naravnati objektiv tako, da je usmerjen proti viru svetlobe; navt. obrniti jadro proti vetru obrniti ga tako, da se veter močno upira vanj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

proti2 predl.

1.

z dajalnikom za izražanje usmerjenosti dejanja, premikanja

SINONIMI:

k

2.

z dajalnikom za izražanje približevanja časovni meji

SINONIMI:

knj.izroč. k, knj.izroč. na1, knj.izroč. pod2

3.

z dajalnikom za izražanje odpora, sovražnosti, nasprotovanja, nesoglašanja; za izražanje česa negativnega, čemur se je treba izogibati, česar delovanje je treba preprečiti

SINONIMI:

knj.izroč. zoper

4.

z dajalnikom za izražanje neujemanja z merilom, vodilom

SINONIMI:

v nasprotju1, star. mimo2, knj.izroč. zoper

5.

z dajalnikom za izražanje odnosa do česa

SINONIMI:

zoper, pog. za1

GLEJ ŠE SINONIM: kljub, v primerjavi
GLEJ ŠE: nasprotovati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

Raba predloga ob samostalniku »kras«

Kadar imamo v mislih kras kot značilno obliko apnenčastega sveta, kraški svet (torej kras z malo začetnico), je v povedih bolj pravilno rabiti besedno zvezo v krasu ali na krasu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

raztegníti in raztégniti -em dov. (ī ẹ́)
1. z vlečenjem povzročiti, da doseže kaj
a) večjo, največjo dolžino: raztegniti elastiko, vzmet; vrv je raztegnil, kolikor je mogel; raztegniti se kot gumi / raztegniti anteno, merski trak; mizo so morali raztegniti, da je bilo dovolj prostora za vse / raztegniti ustnice; ekspr. obraz se mu je raztegnil v nasmeh nasmehnil se je / ekspr. raztegnil je korak, da bi pravočasno prišel začel je delati daljše korake
b) večjo, največjo površino: raztegniti kožo, usnje / raztegniti preozke čevlje
2. spraviti v položaj, ko sosednji deli tvorijo med seboj določen kot: raztegniti krake šestila / raztegniti roke v objem razširiti
3. ekspr. povzročiti, da traja kaj dalj časa: raztegniti debato, pripovedovanje; govor je raztegnil za celo uro; počitnice bodo malo raztegnili podaljšali
● ekspr. raztegniti harmoniko zaigrati nanjo; ekspr. raztegniti meje kake države povečati, razširiti; star. raztegniti mošnjico dobro plačati, dati veliko denarja; ekspr. raztegniti oblast na sosednje dežele podrediti si jih; ekspr. raztegniti trditev, ugotovitev na celoto posplošiti; ekspr. veselo je raztegnil usta se zasmejal
♦ šport. raztegniti mišice s posebnimi vajami sprostiti mišice in vezno tkivo

raztegníti se

in raztégniti se

1.

postati večji po dolžini, širini:

čevlji so se raztegnili

majica se je pri pranju raztegnila

to blago se rado raztegne

//

postati daljši: kolona se je raztegnila / skozi vas se je sprevod zelo raztegnil

2.

nav. ekspr.

doseči daljšo časovno razsežnost:

pogovor se je raztegnil

/ parjenje se pri teh živalih lahko raztegne v pozno pomlad

3.

nav. ekspr.,

s prislovnim določilom

pojaviti se na razmeroma veliki površini:

po nebu so se raztegnili temni oblaki

●

ekspr. dan se je raztegnil in noči skoraj ni bilo podaljšal; ekspr. to se mu bo raztegnil obraz, ko bo to slišal bo razočaran, neprijetno presenečen

raztégnjen

-a -o:

raztegnjen pas

obraz je imel grdo raztegnjen

raztegnjena antena

raztegnjena elastika

dolga, raztegnjena kolona vojakov

raztegnjena zgodba

ob obali raztegnjeno mesto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

rébro Frazemi s sestavino rébro:
Ádamovo rébro, kazáti rébra, polomíti kómu rébra, preštéti kómu rébra, preštévati kómu rébra, súh, da bi lahkó rébra preštél, štéti kómu rébra

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ribáriti -im nedov. (á ȃ)
loviti ribe: ribiči ribarijo; ribariti ob obali, v morju; čolnariti in ribariti / ribariti s trnkom / ladja ribari ob otoku
● ekspr. v kalnem ribariti izrabljati neurejene razmere za dosego cilja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ribáriti -im nedov. -èč -éča; ribárjenje (á ȃ) ~ ob obali; poud. ~ v kalnem |izrabljati neurejene razmere|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ribáriti -im nedov.

iskati, zasledovati in dobivati ribe z določenimi pripomočki in postopki zaradi koristi

SINONIMI:

loviti ribe, nar. ribiti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

Rimini zemljepisno lastno ime Rimini: Sprizhat meni morio cilu Ribe, katere per tem meſtu Rimini im. je bil poklizal njegovo pridigo poshlushat (III, 304) Rímini, mesto ob it. jadranski obali

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

sezóna-esamostalnik ženskega spola

navadno s prilastkom namensko obdobje leta
- sezona česa
- , sezona v/na čem, kje
- , sezona za koga/kaj
- , sezona s čim/kom
- , sezona med kom/čim, kje, kdaj
- , sezona pri čem/kom, kje
- , sezona brez koga/česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Simonov zaliv

Predlog

Simonovega zaliva samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zaliv na slovenski obali

IZGOVOR: [símonou̯ zalíu̯], rodilnik [símonovega zalíva]

BESEDOTVORJE: simonovozalivski

PRIMERJAJ: Simonov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

sistém-asamostalnik moškega spola

skupina povezanih enot, pojavov
- sistem česa/koga
- , sistem za kaj
- , sistem v/na čem, kje
- , sistem pri čem/kom
funkcionalna celota
- sistem česa
- , sistem za kaj
- , sistem v/na čem, kje
- , sistem pri čem/kom
družbena ureditev
- sistem česa
- , sistem za koga/kaj
- , sistem v/na čem, kje
- , sistem pri čem/kom, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

slanoljúbna rastlína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

slanúša -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Slonokoščena obala

Predlog

Slonokoščene obale samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Slonokoščena obala

država v Afriki

IZGOVOR: [slonokoščéna obála], rodilnik [slonokoščéne obále]

BESEDOTVORJE: Slonokoščenoobalec in Slonokoščenec, Slonokoščenoobalka in Slonokoščenka, Slonokoščenoobalčev in Slonokoščenčev, Slonokoščenoobalkin in Slonokoščenkin, slonokoščenoobalski in slonokoščenski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Slovenjenje imena »Extremadura«

Zanima me kako se pravilno napiše Ekstremadura (španska pokrajina) po slovensko? Je pravilno zgolj Estremadura, kakor mi prikaže v slovarju ali je pravilno tudi Ekstremadura?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

smétana Frazemi s sestavino smétana:
bíti smétana [čésa], pobírati smétano, pobráti [vsò] smétano, posnéti smétano, zbrála se je smétana [čésa]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

smirenski -a prid. smirenski: je Gospud Bug djal ſmirneskimu daj. ed. m shkoffu (II, 544) Smírna, danes turš. İzmir, mesto ob sredozemski obali Male Azije

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

sọ̑da -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

solína -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

spodmòl -ôla m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

srebró Frazemi s sestavino srebró:
bíti kàkor žívo srebró, bíti žívo srebró, kàkor žívo srebró, kot žívo srebró, žívo srebró je pádlo, žívo srebró se je dvígnilo, žívo srebró se je povzpélo, žívo srebró se je spustílo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

stacionírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž.
1. namestiti: stacionirati rakete v Srednji Evropi / stacionirati jedrske podmornice v Atlantiku
2. nastaniti: stacionirati čete ob meji; vojska se je stacionirala v mestu
3. nedov., nepreh. imeti stalno mesto kje: letalo stacionira na matičnem letališču; pristanišče, v katerem stacionira ta ladja / po potresu smo stacionirali v železniškem vagonu stanovali

stacioníran

-a -o:

v bazi stacionirani bombniki

vojaške enote so bile stacionirane ob obali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

stacionírati -am [ijo] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; stacioníranje (ȋ) koga/kaj ~ rakete namestiti; ~ vojake ob obali nastaniti; nedov. Letalo ~a na matičnem letališču |ima stalno mesto|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

stávnica -e ž (ȃ)
1. škatla s črkami, iz katerih otrok sestavlja besede: zlagati črke v stavnico
2. tisk. oddelek v tiskarni, v katerem se stavi: delati v stavnici / ročna, strojna stavnica
3. podjetje, ki se ukvarja z organizacijo stav: voditi stavnico; lastnik stavnice
♦ rib. stoječa mreža, navadno iz treh plasti, ki se uporablja zlasti za lov ob obali; teh. premične palice za zorenje, skladiščenje sira

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

stávnica -e ž

1.

škatla s črkami, iz katerih otrok sestavlja besede

SINONIMI:

črkovnica

2.

tisk., nekdaj oddelek v tiskarni, v katerem se ročno ali strojno izdeluje stavek za tiskanje

SINONIMI:

črkostavnica

3.

rib. stoječa mreža, navadno iz treh plasti, ki se uporablja zlasti za lov ob obali

SINONIMI:

rib. stavnik

GLEJ ŠE: mreža

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

stávnik -a m (ȃ)
nar. sir iz neposnetega mleka: delati stavnik
♦ rib. stoječa mreža, navadno iz treh plasti, ki se uporablja zlasti za lov ob obali; stavnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

stebèr -brà in stèber -bra [stəbər] m (ə̏ ȁ; ə̀)
1. podolgovat, pokončen, navadno večji gradbeni element, ki kaj nosi: postaviti, sezidati steber; streho so naslonili na stebre; betonski, lesen, železen steber; okrogel, štirioglat steber; vitki stebri iz marmorja so krasili dvorano; nosilnost stebra / stebri in late pri kozolcu / nosilni, okrasni, podporni steber; pren., ekspr. stebri starega družbenega reda so se majali
// prosto stoječ, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se rabi kot nosilec, opornik: postaviti stebre za ograjo; ladjo so privezali za stebre na obali / električni, telegrafski steber; poškodovati steber prometnega znaka
// navadno s prilastkom kar je po obliki temu podobno: po eksploziji so se od tal dvignili dimni stebri; steber plamena se je nagnil; veter je vrtinčil bele stebre prahu; sonce je odsevalo v jezeru v dolgem, gorečem stebru / kapniški steber ki nastane, ko se zrasteta stoječi in viseči kapnik
● zmagovitim vojskovodjem so postavljali spominske stebre stebrom podobne spomenike
2. ekspr., s prilastkom najpomembnejši, najvažnejši član ali del: mati je steber družine; biti steber društva, organizacije; mladina je bila steber revolucije
3. v zvezi pokojninski steber sklad, namenjen za zagotavljanje sredstev za pokojnine: zaposlenim so obljubili oblikovanje dodatnega pokojninskega stebra; drugi pokojninski steber obvezno dodatno zavarovanje za poklicno upokojitev, ki ga plačuje delodajalec; prvi pokojninski steber obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje; tretji pokojninski steber prostovoljno individualno pokojninsko zavarovanje
♦ alp. steber okroglasta navpična skalna tvorba v steni; arhit. gobast steber razširjen ob vrhu; elektr. steber kovinski ali betonski opornik za električne vode; steber transformatorja pokončni del magnetnega jedra pri velikih transformatorjih; um. dorski steber brez baze in s preprostim kapitelom; jonski steber z bazo in kapitelom z volutami na oglih; snopasti steber v gotski arhitekturi s polstebri okrog pravokotnega jedra; baza stebra podstavek, podnožje; trup stebra srednji del stebra med bazo in kapitelom; vet. roženi steber valjasta odebelitev notranje strani kopitne stene; zgod. sramotilni steber nekdaj h kateremu postavljajo, privezujejo ljudi za kazen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

stráža -e ž (á)
oseba, skupina oseb, ki koga, kaj varuje, brani, nadzoruje: straža je prijela vlomilca; ubežnika so izročili straži; postaviti, razporediti, razposlati straže; menjava straže; poveljnik straže / spremljala ga je častna straža; pionirska, taborniška, vojaška straža; predsednikova telesna straža / obalna straža v nekaterih državah navadno policisti, ki s hitrimi čolni patruljirajo ob obali; obmejna straža nekdaj vojaška formacija, ki straži, nadzoruje državno mejo
// dejavnost, ki se ukvarja z varovanjem, branjenjem, nadzorovanjem koga, česa: v tovarni so vpeljali stražo; konec, začetek straže / iti na stražo; poslali, postavili so ga na stražo; biti določen za stražo; biti, menjavati se, stati na straži; dnevna, nočna straža; pren., ekspr. stati na straži miru
● ekspr. biti na mrtvi straži slovenstva za vsako ceno biti Slovenec na določenem, zelo izpostavljenem ozemlju; finančna straža nekdaj organ, ki nadzira proizvodnjo ali promet raznega blaga zaradi preprečitve davčnih utaj; gorska straža organizacija za varstvo gorske narave
♦ navt. nočna straža od osmih zvečer do štirih zjutraj; voj. mrtva straža nekdaj na zelo izpostavljenem, nevarnem položaju; obhodna straža; prednja straža predstraža; premična straža na pohodih, pri transportih; zgod. narodna straža v revoluciji 1848 oborožene enote pristašev revolucije na Slovenskem; ob razpadu Avstro-Ogrske pomožne krajevne enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem; vaška straža med narodnoosvobodilnim bojem organizirana oborožena skupina belogardistov za varovanje vasi pred partizani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

stréha Frazemi s sestavino stréha:
iméti ga pod strého, ôgenj v stréhi, správiti kàj pod strého, správiti kóga pod strého, správiti kóga pod strého, stréha svetá, vrábci [na stréhi] žé čívkajo [o čém], vzéti kóga pod strého

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

surfar in sŕfar -ja [sə̀rfar] m (ə̏)
1. kdor se vozi po vodi stoje na jadralni deski; jadralec na deski, deskar: en surfar je bil že v vodi, preostali pa še na obali; izkušen, profesionalni surfar; navdušen, strasten surfar; oprema za surfarje
// kdor se vozi po valovih z desko brez jadra: surfarja je napadel morski pes; plaže z visokimi valovi so pravi raj za surfarje; surfarji in jadralci
2. kdor pregleduje strani na svetovnem spletu; deskar: število surfarjev po internetu se povečuje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Svahilijec

Predlog

Svahilijca samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnik ljudstva na vzhodnoafriški obali

v množini Svahilijci ljudstvo na vzhodnoafriški obali

IZGOVOR: [svahílijəc], rodilnik [svahílijca]

BESEDOTVORJE: Svahilijec, Svahilijka, Svahilijčev, Svahilijkin, svahilijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Svahílijec -jca m s -em preb. i. (ȋ) |pripadnik ljudstva na vzhodnoafriški obali|
Svahílijka -e ž, preb. i. (ȋ)
Svahílijci -ev m mn., preb. i. (ȋ) |ljudstvo|
svahílijski -a -o (ȋ)
Svahílijčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Svahilijka

Predlog

Svahilijke samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnica ljudstva na vzhodnoafriški obali

IZGOVOR: [svahílijka], rodilnik [svahílijke]

BESEDOTVORJE: Svahilijkin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Sveti Tomaž in Princ

Predlog

Svetega Tomaža in Princa samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Demokratična republika Sveti Tomaž in Princ

otoška država v Afriki

IZGOVOR: [svéti tomáš in prínc], rodilnik [svétega tomáža in prínca]

BESEDOTVORJE: svetotomaško-prinški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ššš medmet

1.

tudi z večkrat ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec pozove koga, naj bo tiho, govori tišje

1.1.

tudi z večkrat ponovljeno črko š

2.

tudi z večkrat ponovljeno črko š posnema zvok morskih valov ob obali

3.

posnema tišji del navadno glasne glasbe

4.

kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko š izraz, ki poziva k molčanju

4.1.

kot samostalnik

tudi z večkrat ponovljeno črko š

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema šepetanje, šušljanje, šelestenje - več ...

tanzanijski

Predlog

tanzanijska tanzanijsko pridevnik

IZGOVOR: [tanzánijski]

ZVEZE: tanzanijski šiling

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

tartána -e ž (ȃ)
1. rib. manjša vlačilna mreža za lov ob obali: vleči tartano
2. navt., nekdaj manjša tovorna ali ribiška ladja z latinskim jadrom na glavnem jamboru in prečko na poševniku: galeje in tartane

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

teritoriálno mórje -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

tihooceanski

Predlog

tihooceanska tihooceansko pridevnik

IZGOVOR: [tíhooceánski]

PRIMERJAJ: tihomorski, tihomorsko-azijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Tobago

Predlog

Tobaga samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

otok v Trinidadu in Tobagu

IZGOVOR: [tobágo], rodilnik [tobága]

BESEDOTVORJE: Tobagovec, Tobagovka, Tobagovčev, Tobagovkin, tobagovski

PRIMERJAJ: Trinidad in Tobago

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

tonêra -e ž (ȇ)
1. rib. čoln za lovljenje tunov: peljati se s tonero
2. nar. primorsko ob obali stoječa, navadno poševni lestvi podobna naprava za opazovanje prihoda tunov; tunolovka: s tonere opazovati tune

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

tonera

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

tráta2 -e ž (ā)
rib. vlačilna mreža, s katero se zagradi priobalni del morja in s pritegovanjem k obali lovijo ribe, potegalka: loviti tune s trato

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

tráta3 -e ž

rib. vlačilna mreža, s katero se zagradi priobalni del morja in s pritegovanjem k obali lovijo ribe

SINONIMI:

rib. potegalka

GLEJ ŠE: mreža

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

tréti1 trèm tudi tárem nedov., trì tríte; tŕl (ẹ́ ȅ, á)
1. s silo, pritiskom delati, da kaj ni več celo: treti jajca, lešnike, orehe; treti s kleščami, z zobmi / mučili so ga, mu trli kosti; lončena posoda se rada tre / treti sol v možnarju drobiti / ekspr. trli so mu prste močno stiskali
// s silo, pritiskom uničevati, usmrčevati: z nohti je trl stenice; treti uši
2. premikati kaj sem in tja po površini in pri tem močno pritiskati nanjo: treti kamen ob kamen; trla sta ga z brisačo; treti otrple mišice drgniti z dlanmi, rokami; treti si otekla zapestja masirati; od zadovoljstva si je trl roke mel; trla je rob predpasnika med prsti mečkala
3. navadno v zvezi s konoplja, lan odstranjevati olesenelo steblo od ličja: pozno jeseni so trli; treti konopljo, lan
● ekspr. vse življenje so trli revščino živeli v revščini; ekspr. zaradi tega si ne bo trl glave delal skrbi; ekspr. treti si glavo s težkimi vprašanji veliko razmišljati o njih; pog. zna več kot hruške peči in orehe treti ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj

tréti se

1.

pri premikanju se tesno dotikati česa:

deli stroja se trejo med seboj

plezalčeva vrv se tre ob skalo

2.

ekspr.

gnesti se:

jata rib se je trla mimo ladje

po ulici so se trli ljudje

/ ljudje so se trli v gostilno

//

s prislovnim določilom, s smiselnim osebkom v rodilniku biti, obstajati v velikem številu: po klopeh se je trlo ljudi; na obali se je trlo turistov

tróč

in teróč -a -e:

med seboj troči se deli stroja

tŕt

-a -o:

trto kamenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

tréti2 trèm tudi tréti tárem nedov. trì tríte, tróč in teróč; tŕl -a, trét, tŕt -a; trênje tudi tŕtje; (trèt/trét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) koga/kaj ~ lan; ~ orehe; ~ otroka z brisačo; poud. ~ komu prste |močno stiskati|; treti kaj ob kaj ~ kamen ob kamen
tréti se trèm se tudi tréti se tárem se (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) Deli stroja se ~ejo med seboj; treti se ob kaj Vrv se ~e ob skalo; poud. Ljudje so se trli v gostilno |gnetli|; poud., s smiselnim osebkom treti se koga/česa Na obali se je trlo turistov |je bilo veliko turistov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

trogloditar -ja m troglodit: Iest bi nihdar ne bil veroual, de na ſvejtu bi ſe mogli najditi taku norij ludje, kateri bi taku mozhnu lubili te, garde negnuſne kazhe, de taiste sa to nar ſlahtnishi shpisho bi shtimali, inu v'njeh truplu bi taiste pokoppali, inu vener najdem piſsanu de letu Trogloditery im. mn. ſo ſturily (I/1, 141) Troglodíti, gr. τρωγλοδύται, dobesedno ‛jamski ljudje’, so po Herodotu in drugih antičnih piscih divja, v votlinah živeča ljudstva ob Rdečem morju, v južnem Egiptu, v Etiopiji, ob arab. in perz. obali.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Trst2 [tŕst] samostalnik moškega spola

mesto Trst ob severni jadranski obali

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

tunára -e ž (ȃ)
1. nar. primorsko čoln za lovljenje tunov; tonera: ribiči polagajo iz tunare mrežo / tunara na vesla
2. rib. navadno ob obali postavljena mreža za lovljenje tunov, tunolovka: jata tunov je zaplavala v tunaro

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

tunara

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

túndra túndre samostalnik ženskega spola [túndra]

z mahovi, lišaji poraslo območje brez dreves nad tajgo v subpolarnih predelih Evrazije in Severne Amerike

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Tundra in) rus. túndra iz fin. tunturi ‛planota brez drevja’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

tunêra -e ž (ȇ)
1. nar. primorsko čoln za lovljenje tunov; tonera: krma tunere / motorna tunera
2. rib. navadno ob obali postavljena mreža za lovljenje tunov, tunolovka: tuni so zaplavali v tunero / obalna tunera

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

tunína -e ž (ī)
1. tunovo meso: tunina v olju; konzerva tunine
2. zastar. tun, tuni: ujeti tunino
● knjiž. opuščene tunine ob obali tunolovke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

tunolôvka -e ž (ȏ)
1. ladja za lovljenje tunov; tunolovec: tunolovka dviguje mrežo / motorna tunolovka
2. rib. mreža za lovljenje tunov: ladja spušča tunolovko v morje / mreža tunolovka
// navadno ob obali postavljena mreža za lovljenje tunov: postaviti tunolovko / obalna tunolovka
3. rib. ob obali stoječa, navadno poševni lestvi podobna naprava za opazovanje prihoda tunov: sedeti na vrhu tunolovke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

tunolôvka -e ž

1.

rib. navadno ob obali postavljena mreža za lovljenje tun

SINONIMI:

rib. tunara, rib. tunera, knj.izroč. tunina

2.

ob obali stoječa, navadno poševni lestvi podobna naprava za opazovanje prihoda tun

SINONIMI:

nar. tonera

GLEJ ŠE SINONIM: tunolovec
GLEJ ŠE: mreža

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

turški

Predlog

turška turško pridevnik

IZGOVOR: [túrški]

ZVEZE: turška lira

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ubíti ubíjem dov., ubìl (í ȋ)
1. z udarcem, s silo povzročiti smrt
a) človeka: napadalec je potnika ubil; namerno, nehote ubiti koga / ubiti koga s kamnom, z nožem, s puško / ubiti koga s plinom
b) živali: ubiti kačo, muho / lovec je medveda ubil šele s tretjim strelom / ubiti prašiča z električnim tokom / ekspr. dobil je udarec, ki bi vola ubil zelo močen udarec
// s silo svojega gibanja, padca povzročiti smrt koga: v gozdu ga je ubilo drevo / druga krogla ga je ubila
// s svojo silo, z delovanjem sploh povzročiti smrt: ubila ga je eksplozija, strela / brezoseb. ubilo ga je v rudniku / novica o sinovi smrti je mater skoraj ubila
2. z udarcem, s silo povzročiti, da kaj poči, se poškoduje: ubiti šipo / star. glavo ti ubijem, če te še enkrat zalotim razbijem
// v zvezi ubiti jajce na tak način narediti, da se odstrani jajčna lupina: ubil je jajce in ga spekel / ubiti jajce v juho / pog. za zajtrk si je ubil dve jajci pripravil, spekel
3. ekspr. povzročiti, da kdo izgubi svojo telesno, duševno moč: pregovarjanje ga je čisto ubilo; vročina me hitro ubije
4. ekspr. povzročiti izgubo česa duševnega: ta človek mi je ubil veselje, voljo do dela / teh načel čas ne bo ubil razveljavil
// povzročiti, da kdo česa ne čuti, se česa ne zaveda več: s pijačo ubiti občutek sramu; ubiti v kom usmiljenje, vest / da bi ubil duševno praznoto, je veliko bral
5. ekspr. narediti, da kaj praznega, neprijetnega glede na zavedanje hitreje mine: ubiti čakanje, čas z branjem
6. ekspr. povzročiti, da kaj izgubi svojo izrazitost, intenzivnost: z dodatkom ubiti barvo; ubiti in poživiti / ubiti glas, odmev / ubiti ritem / te besede so ubile do takrat živahno razpravo
7. v medmetni rabi izraža podkrepitev
a) trditve: naj me bog, strela ubije, če lažem
b) zanikanja: ne morem, ne znam, pa če me ubiješ
● ekspr. če izve oče, me bo ubil zelo pretepel, kaznoval; ekspr. koliko časa ubije za prazne stvari porabi; ta človek še muhe ne bi ubil je zelo miren, miroljuben; ekspr. ubiti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; pog. imeti karte za vola ubiti zelo dobre karte

ubíti se

1.

zaradi padca, udarca ob kaj umreti:

padel je s strehe in se ubil

ubiti se z avtomobilom

/ ekspr. pazi, da se na strmih stopnicah ne ubiješ da ne padeš

2.

namerno povzročiti svojo smrt, zlasti z udarcem, s silo:

obupal je in se ubil

/ ubiti se s pištolo

/ ubiti se s strupom

3.

ekspr.

izgubiti svojo moč, intenzivnost, zlasti zaradi delovanja nasprotne sile:

valovi so se ubili ob obali

/ njihova vojaška moč se je ubila

●

ekspr. delo moraš končati, pa če se ubiješ ne glede na težavnost, napor; zastar. ubiti si nos razbiti si

ubívši

star.:

ubivši stražarja, so imeli pot prosto

ubít

-a -o:

ubit človek

ubit pogled, smeh

našli so ga ubitega

ubite barve

ubita šipa

ubit v vojni

duševno ubit

spati kot ubit zelo trdno

♦

agr. ubito vino vino, ki ne učinkuje sveže; prisl.: ubito odgovoriti, pogledati; ubito rumena barva; sam.: pokopati ubite

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

umiríti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v posplošenem pomenu kdo/kaj postati manj intenziven
(Proti jutru) se (ji) je otrok umiril in zaspal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

Utemeljitev začetnice pri zvezi »panonska Slovenija«

Se piše Panonska Slovenija z veliko ali malo začetnico? Panonska nižina je z veliko.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Valenc(ij)a -e ž zemljepisno lastno ime Valencia: v' tem meſti Valentia im. ed. ſe je nashla ena greshna, inu nezhiſta shena ǀ v' tem meſti Valentia im. ed. ǀ v' tem lejti 1615. v' shpanski Krajlevuſti v' tej desheli Valenza im. ed. enu cellu lejtu nej bilu desha ǀ v'valentia im./mest. ed. ie bil en takorshen nemaren, hudoben, inu nehualeshen ſiin de Valencia cit. pril. osebno lastno ime iz Valencije: kakor pravi S. Thom: de Valentia Valéncia, špan. Valencia, mesto in pokrajina ob sredozemski španski obali

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

valobrán -a m (ȃ) betonski ~ ob obali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

vanílja vanílje; in vanílija samostalnik ženskega spola [vanílja]

1.

tropska rastlina vzpenjavka z velikimi, navadno zelenkasto rumenimi listi in cvetovi ter s plodovi v obliki glavic; primerjaj lat. Vanilla

manj formalno

STALNE ZVEZE: burbonska vanilja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. vaniglia ali nem. Vanille in frc. vanille iz špan. vanilla, iz vaina ‛strok’ < lat. vāgīna v pomenu ‛strok’ - več ...

vát -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Veliki koralni greben

Predlog

Velikega koralnega grebena samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

koralni grebeni ob avstralski obali

IZGOVOR: [véliki korálni grebén], rodilnik [vélikega korálnega grebéna]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

verzifikácija verzifikácije samostalnik ženskega spola [verzifikácija]

1.

pisanje, ustvarjanje verzov, verznih besedil

2.

iz literarne vede pravila, način tvorjenja verzov kakega avtorja, obdobja, jezika

2.1.

iz literarne vede

3.

ekspresivno delo v verzih, navadno brez večje umetniške vrednosti

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Versifikation) iz lat. versificātio iz versificāre ‛delati verze, verzificirati’, iz ↑verz + facere ‛delati, narediti’

vesláč -a m

kdor vesla; športnik, ki goji veslanje

SINONIMI:

veslavec, knj.izroč. veslar

GLEJ ŠE: športnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

vétrna sipína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Vezava glagola »izgnati«

Zanima me, ali se glagol izgnati veže izključno s predlogoma iz in v ali pa je predlog odvisen – kot sicer – od samostalnika (iti na Jesenice, oditi iz Ljubljane).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

vídra vídre samostalnik ženskega spola [vídra]

manjša zver z vitkim telesom in kratkimi nogami s plavalno kožico ter dolgim sploščenim repom, ki živi ob vodi; primerjaj lat. Lutra lutra; SINONIMI: iz zoologije evrazijska vidra

STALNE ZVEZE: evrazijska vidra, morska vidra, orjaška vidra
FRAZEOLOGIJA: bruhati kot vidra
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. vȉdra, rus. výdra, češ. vydra < pslov. *vydra iz ide. *ūdrah2, *ūdro‑ iz ide. u̯odr̥ ‛voda’, tako kot stind. udrá‑ ‛neka vodna žival’, gr. hýdros, hýdra ‛vodna kača’, enydrís ‛vidra’, lat. lutra, litov. ū́dra, nem. Otter, angl. otter; v frazemu = nar. bolg. vidra ‛izvir’ iz pslov. *vydrati *‛teči, dreti ven’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

vozíčkati nedovršni glagol

ekspresivno

voziti dojenčka na sprehod v otroškem vozičku

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

vŕv -í ž (ȓ)
izdelek iz spletenih ali sesukanih rastlinskih vlaken, žic za povezovanje, privezovanje: vrv se je pretrgala; prerezati, razplesti vrv; voditi žival na vrvi; zvezati z vrvjo; dolga, močna vrv; jeklena, konopljena, žična vrv; vrv iz najlona; dolžina vrvi / odvezati vrv / plezalna vrv; vprežna vrv zaprežnica; vžigalna vrv vžigalna vrvica
// tak izdelek, napeljan po zraku za določen namen: hoditi po vrvi; pobrati perilo z vrvi / knjiž. plesalec na vrvi vrvohodec
// ekspr. temu izdelku podoben rastlinski del; steblo, vitica: buča je pognala vrvi; hmeljeve vrvi
● ekspr. najraje bi si dal vrv za vrat se obesil; ekspr. s tem dejanjem si je sam zadrgnil vrv okoli vratu se je sam spravil v brezizhoden položaj; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi; preg. zdravje po niti gor, po vrvi dol zdravje se pridobi počasi, izgubi pa hitro
♦ alp. pritrjena vrv za stalno ali občasno zavarovanje nevarnega dela poti pri hoji, plezanju; navt. jadrovodna vrv za obračanje jadra v smeri krme; pritezna vrv za premeščanje ladje v določen položaj, na določeno mesto; privezna vrv za privezovanje ladje, čolna k obali; metalo za vrv obtežilna verižica z vrvico za metanje vrvi z ladje; ptt kabelska (nosilna) vrv na oporišča obešena jeklena vrv, na katero se pritrdi nadzemni kabel; šport. lavinska vrv vrv žive barve, ki si jo smučarji navežejo za pas in jo vlečejo za seboj, kadar so na ogroženem območju; teh. nosilna vrv vrv pri žičnici, po kateri se premika gondola; vlečna vrv vrv pri žičnici, ki vleče breme po nosilni vrvi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

vzhòd vzhóda m (ȍ ọ̄)
1. glagolnik od vziti: opazovati vzhod lune; sončni vzhod / izračunati sončni vzhod čas, ko sonce vzide
// stanje ozračja ob tem dogodku: naslikati sončni vzhod
2. smer na nebu ali zemlji proti točki, kjer sonce vzide ob enakonočju: pokazati vzhod; veter piha od vzhoda; usmeriti ladjo proti vzhodu; letalo leti na vzhod / železnica teče v smeri vzhod–zahod / ekspr. nebo se je razsvetlilo od vzhoda do zahoda
// vzhodna stran neba ali zemlje: nebo na vzhodu se jasni; na vzhodu omejuje deželo visoko gorovje
3. publ. vzhodni del kake geografske ali politične celote: na vzhodu države je ravnina / ta rastlina izvira z Vzhoda z območja vzhodno od Sredozemskega morja; pravoslavni, slovanski vzhod / ekspr. vzhod se upira prebivalci vzhodnega dela / pogajanja med Vzhodom in Zahodom do 1990 med evropskimi in azijskimi socialističnimi državami vzhodno od Zvezne republike Nemčije in Avstrije in med kapitalističnimi državami zlasti Evrope in Severne Amerike
● ekspr. prihajati od vzhoda in zahoda, od severa in juga od vseh strani; Bližnji vzhod območje, države ob vzhodni obali Sredozemskega morja in blizu nje; Daljni vzhod območje, države ob vzhodni obali Azije in blizu nje; Srednji vzhod območje, države med Bližnjim vzhodom in Pakistanom; države starega Vzhoda države od Egipta do Kitajske, Japonske v obdobju sužnjelastniške družbene ureditve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

vzhodnoáfriška čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Zakaj na Obali ne marajo pravopisa?

Pred kratkim je izšel prevod romana Fulvia Tomizze Zlo prihaja s severa in ob tej priložnosti je bil kar nekajkrat zapisan in izgovorjen svojilni pridevnik, ki se nanaša na priimek Tomizza, skoraj dosledno je bil izgovorjen napačno, in sicer [tomicov] ali [tomicev].

Slovarski del Slovenskega pravopisa 2001 je v geslu Tomizza jasen:

Tomízza -e in Tomízza -a [ica] m, druga oblika s -em oseb. i. (ı̑; ı̑) |italijanski pisatelj| Tomíčev -a -o tudi Tomízzev -a -o [-čev-] (ı̑; ı̑), ●Tomízzin -a -o [-čin] (ı̑)

Priimek Tomizza je samostalnik moškega spola, sklanja se po lahko po 1. ženski (Tomizza, Tomizze) ali 2. moški (Tomizza, Tomizza, s Tomizzem).

Pri svojilnem pridevniku daje SP na prvo mesto podomačitev Tomičev, za katero imam občutek, da je na Obali nihče ne rabi, dopušča pa tudi Tomizzev, ki se izgovori [tomičev]. Na koncu pa navede napačno rabo Tomizzin po zgledu Krležin, Mitjin itd.

Ko sem na napačno rabo v izgovoru [tomicov, tomicev] opozorila, sem naletela na odpor z argumentom, da v tem primeru pač raba odstopa od norme. Jaz pa menim, da vsaka napačna raba že ni kar takoj odstopanje od norme. In zakaj bi bila? Saj ni pri tem nič nelogičnega, pregibanje sledi pravopisnemu načelu, da dopušča izvirni zapis Tomizzev, govorjeni [c] pa se pretvori v govorjeni [č], kot se tudi pri moškem imenu Tomica – Tomičev (Ivica – Ivičev) ali Franc – Frančev, ne nazadnje tudi Mojca –- Mojčin. Argument je bil še ta, da svojilnega pridevnika, ki se nanaša na Cavazza, nihče ne izgovarja [kavačin], da se vsi izognejo in rabijo raje vloga Borisa Cavazze. Izgovora [tomičev] se otepajo tudi z argumentom, da je neustrezno tudi Baruca – Baručev, ker je iz pogovornega jezika domača edinole raba pač Barucin, pa naj gre za moškega ali žensko (knjižno pravilno seveda le Baručev). Mislim, da tuji izvor oz. zapis priimka nima pri tem nič opraviti, saj sledi slovenskim pravopisnim načelom.

Kaj storiti v takem primeru, ko se Slovenski pravopis 2001 zanika, še zlasti, ker imajo domačini na Obali že slabo pravopisno izkušnjo z Izolčani (v rabi je Izolani)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

zakrmáriti -im dov. (á ȃ)
1. začeti krmariti: sedel je v čoln, vžgal motor in zakrmaril / ekspr. peruti so zakrmarile po zraku
2. z zasukom krmila narediti, da vozilo zavije, se usmeri kam: zakrmariti ladjo, letalo proti vzhodu / motorist zakrmari na drugo stran ceste / ladja zakrmari proti obali / ekspr. riba je zakrmarila s hrbtno plavutjo
// z zasukom krmila zapeljati, pripeljati kam: zakrmarili so ladjo v pristanišče in se kmalu zasidrali
// ekspr. iti, zaviti: zakrmariti v gostilno / vodstvo noče zakrmariti v konservativno politiko
3. s slabim, napačnim krmarjenjem zapeljati v napačno smer, na napačno mesto: zakrmariti ladjo na pesek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Zánzibar -ja m z -em zem. i. (ȃ) |otok ob vzhodni obali Afrike|: na ~u
zánzibarski -a -o (ȃ)
Zánzibarčan -a m, preb. i. (ȃ)
Zánzibarčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

zaplúti -plôvem in -plújem dov., tudi zaplovíte (ú ó, ú)
1. začeti pluti: dvignili so sidro in zapluli / jadrnica je zaplula z vetrom
// ploveč se usmeriti, iti kam: ladja je zaplula k obali, skozi preliv, v pristanišče / ekspr. ptica je zaplula po zraku zletela / ekspr. temni oblaki so zapluli čez nebo so se pojavili na njem
2. ekspr. lahkotno, mirno iti, oditi: neslišno je zaplula po preprogi
3. ekspr. začeti se širiti, razširjati: vonj po pečenki je zaplul v sobo / njegov glas je zaplul po prostoru
4. ekspr., v zvezi z v postati deležen visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: zapluti v nezmernost / dežela je zaplula v nasprotja / zapluti v spanec zaspati
● ekspr. življenje je zaplulo v stare vode stvari se niso nič spremenile

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

zaplúti -plôvem in zaplúti -plújem dov., nam. zaplùt/zaplút; zaplútje; drugo gl. pluti (ú ó; ú) Ladja je zaplula k obali; poud. zapluti v kaj ~ ~ spanec |zaspati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

zardečíti -ím dov., zardéči in zardêči; zardéčil (ī í)
knjiž. pordečiti: sonce je zardečilo vrhove gora

zardečíti se

1.

postati rdeč:

nebo na vzhodu se je zardečilo

2.

rdeče se odraziti, pokazati:

za ovinkom so se zardečile luči

na obali so se zardečile strehe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

zastáva Frazemi s sestavino zastáva:
izobésiti bélo zastávo, nosíti zastávo [kóga/čésa], nosíti zastávo v čém, razbít kàkor túrška zastáva

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

zvézda Frazemi s sestavino zvézda:
bíti pod nesréčno zvézdo, bíti rôjen pod nesréčno zvézdo, bíti rôjen pod sréčno zvézdo, bíti zapísan v zvézdah, kovánje v zvézde, kováti kóga/kàj v zvézde, píše v zvézdah, poséči po zvézdah, rodíti se pod nesréčno zvézdo, rodíti se pod sréčno zvézdo, séči po zvézdah, ségati po zvézdah, ségati za zvézdami, vídeti vsè zvézde

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

žába žábe samostalnik ženskega spola [žába]

1.

dvoživka brez repa, z večjo glavo in močnimi nogami s plavalno kožico; primerjaj lat. Anura

1.1.

2.

v množini, manj formalno oprijeto, hlačam podobno oblačilo, ki pokriva tudi stopala

3.

manj formalno plavanje, pri katerem se z rokami in nogami delajo krožni gibi; SINONIMI: manj formalno žabica

4.

manj formalno priprava za utrjevanje tal, terena

5.

slabšalno bahav, nadut, aroganten človek ali po videzu neprijeten človek

STALNE ZVEZE: barska žaba, človek žaba, laška žaba, morska žaba, pisana žaba, prava žaba, rjava žaba, volovska žaba, zelena žaba
FRAZEOLOGIJA: napihovati se kot žaba, pojesti živo žabo, žabe se bodo zaredile komu v želodcu
ETIMOLOGIJA: = cslov. žaba, hrv., srb. žȁba, rus., češ. žába < pslov. *žaba < ide. *gu̯eh1b(h)ah2 iz *gu̯eh1b(h)- ‛sluzast, zdrizast, sluzasta žival’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

žárek1 žárka samostalnik moškega spola [žárək]

1.

ozek pas, snop svetlobe, zlasti sončne

1.1.

2.

ekspresivno manjša količina česa, zlasti pozitivnega

3.

ekspresivno kratkotrajen odraz prijetnega, ugodnega občutja

ETIMOLOGIJA: ↑žareti - več ...