legénda -e ž (ẹ̑) 

1. 1. lit. pripoved, v kateri nastopa Kristus, Marija ali svetniki: brati, poslušati legende; legenda o sv. Petru / legenda pripoveduje, da je Kristus prišel nekoč na Kras / po legendi je sv. Jurij premagal zmaja
2. 2. knjiž. pripoved, zgodba, zlasti o nenavadnih pojavih, dogodkih, ljudeh: ljudstvo je obdalo kralja Matjaža z legendami; vedel sem za legendo o zakladu, ki je menda tam zakopan; o tem kroži mnogo legend / zanimive legende o pesniku
   // nav. ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: to niso legende, ampak dejstva
3. 3. knjiž., ekspr., navadno v povedni rabi kdor zaradi nenavadnih, izrednih lastnosti vzbuja občudovanje: hrabri komandant je postal legenda / življenje tega človeka je že legenda
   ● knjiž. Matija Gubec je že prešel v legendo je postal legendaren
4. 4. navodilo za razumevanje ustaljenih, dogovorjenih znakov: legenda k zemljevidu, na skici / razstavne muzejske zbirke so bile pomanjkljivo opremljene z legendami
5. 5. num. napis (na novcu, pečatu): spremeniti legendo pečata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

legendárnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost legendarnega: legendarnost motiva / prikazovati legendarnost bojev s sovražnikom / narodne junake je ljudstvo obdalo z legendarnostjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.