alumínij alumínija samostalnik moškega spola [alumíni]

lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Al

STALNE ZVEZE: primarni aluminij, sekundarni aluminij
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aluminium, frc. aluminium iz nlat. aluminium, iz lat. alūmen ‛galun, aluminijev sulfat’ - več ...

1. kovina rdeče barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element

. mehka lahka kovina srebrno bele barve, kemijski element

bombáž bombáža samostalnik moškega spola [bombáš bombáža]

1. kulturna rastlina z belkastimi, rumenkastimi cvetovi in vati podobnimi vlakni okrog semen, ki raste v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Gossypium; SINONIMI: iz botanike bombaževec
1.1. vlakna okrog semen te rastline kot surovina za blago
1.2. blago iz vlaken te rastline

STALNE ZVEZE: egiptovski bombaž, strelni bombaž
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. bombaso ali furl. bombâs < poznolat. bombax, kar je prevzeto prek gr. pámbaks iz srperz. pambak - več ...

1. kulturna rastlina z manjšimi cvetovi na vlaknatih steblih in semeni z visoko vsebnostjo maščob

1.2. lahko, trpežno tkano blago iz vlaken te rastline

lakíran lakírana lakírano pridevnik [lakíran]

1. v nekaterih zvezah v obliki lakirani na katerega je nanesen lak, je obdelan z lakom; SINONIMI: polakiran
1.1. na katerega je nanesen lak za nohte; SINONIMI: nalakiran, manj formalno polakiran

2. ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno polakiran, ekspresivno zloščen

ETIMOLOGIJA: ↑lakirati

literárno prislov [literárno]

1. glede na literaturo

2. takó, da je prisotna, izražena literatura

ETIMOLOGIJA: ↑literarni

polakíran polakírana polakírano pridevnik [polakíran]

1. na katerega je nanesen lak, je obdelan z lakom; SINONIMI: lakiran
1.1. manj formalno na katerega je nanesen lak za nohte; SINONIMI: lakiran, nalakiran

2. ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno lakiran, ekspresivno zloščen

ETIMOLOGIJA: ↑polakirati

zlóščen zlóščna zlóščno pridevnik [zlóščen]

1. ki ima zaradi enakomernega nanašanja navadno mastne snovi in drgnjenja lesk

2. ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno lakiran, ekspresivno polakiran

ETIMOLOGIJA: ↑zloščiti

1. nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom

grób2 -a -o stil. -ó prid. (ọ̑ ọ̄)
1. ki ni dokončno izdelan, obdelan: groba keramika; obleka iz grobe volne; grobo platno / zaviti v grob papir ki nima gladke površine / pulover z grobim vzorcem ki daje videz neizdelanosti / cesto so posuli z grobim peskom debelim
2. ki v odnosu do ljudi na žaljiv način kaže svoje negativne lastnosti: grob človek; zelo grob je do staršev / spet je bil grob z njo / grob dovtip; ima precej grobe navade
3. narejen, sestavljen po približni oceni: grobi predračuni; groba delitev prebivalcev na poljedelce in delavce v industriji / o njem si je že ustvaril grobo sliko / po grobih ocenah zaostaja produktivnost za več odstotkov / problem so prikazali le v grobih obrisih
4. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: to je groba kršitev sporazuma; naredil je grobo napako
♦ grad. grobi omet omet iz debelejšega peska; les. groba obdelava lesa začetna faza obdelave; petr. grobo zrno zrno z večjim premerom; strojn. groba pila pila, ki pusti površino hrapavo, raskavo

gróbo tudi grobó prisl.:
igrali so precej grobo; zelo grobo se izraža; grobo kršiti zakon; grobo mleta moka

gróbi -a -o sam.:
na grobo tkano platno; načrti so v grobem že izdelani

karaktêren -rna -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na karakter; značajski: karakterne lastnosti, napake, spremembe / Hamlet je ena najboljših karakternih figur
// ekspr. značajen, vztrajen: ta človek je zelo karakteren
♦ gled. karakterni igralec igralec, ki igra karakterne vloge; karakterna komika komika, ki jo povzročajo posebnosti značajev oseb; karakterna vloga vloga, ki predstavlja osebo z izrazitim, zapletenim značajem; kor. karakterni ples umetniško obdelan (ljudski) ples za gledališke predstave; karakterna plesalka plesalka, ki (dobro) pleše karakterne plese; lit. karakterna drama drama, v kateri povzročajo zaplete izraziti, zapleteni značaji oseb; karakterna komedija komedija, v kateri povzročajo zaplete in razplete posebnosti značajev oseb

klesánec -nca m (á)
grad. v obliki kvadra obdelan kamen: hiše, zgrajene iz klesanca

kozlíček -čka m (ȋ)
manjšalnica od kozlič: kozice, telički in kozlički; skače kot kozliček
♦ zool. hišni kozliček hrošč z dolgimi tipalkami, katerega ličinka uničuje obdelan les, Hylotrupes bajulus; veliki hrastov kozliček velik hrošč, katerega ličinka dela v hrastovem lesu dolge rove, Cerambyx cerdo

lesovína -e ž (í)
1. papir. lesna vlakna, pridobljena iz lesa z brušenjem: uporabljati lesovino za izdelavo kartona; tovarna lesovine; les za lesovino / bela lesovina iz lesa, ki ni bil prej obdelan s paro ali kemikalijami
2. lesna snov, les: trhla lesovina v vratih se je zdrobila

metodolóški -a -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na metodologijo ali metodo: metodološki principi; to je metodološko vprašanje / razpravi je očital stvarne in metodološke napake / imel je nekaj metodoloških pripomb

metodolóško prisl.:
metodološko je problem dobro obdelan

nèbrúšen -a -o prid. (ȅ-ú)
ki ni brušen, ni obdelan: nebrušeni dragi kamni / nebrušeno steklo

nèobdélan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni obdelan: neobdelane in nepognojene njive; neobdelano zemljišče / zidovi iz neobdelanih kamnov / raziskovanje neobdelanega gradiva / publ. turistično neobdelano območje
♦ les. neobdelani les

novína -e ž (í)
1. nedavno izkrčen, obdelan svet: posejati, zasaditi novino / požigati, preorati novino
2. s širokim pomenskim obsegom kar se pridela v (tekočem) letu: prodali so skoraj vso novino; mleti novino novo žito; točiti novino novo vino / prišli so ob novini ob času, ko se spravljajo novi pridelki
// knjiž., zastar. novi sneg: zapadlo je za ped novine
3. knjiž. novost: možnarji so bili tedaj novina / novina metode
4. zastar. novica1, vest2: razveselili so se novine o zmagi
5. mn., zastar. časopis: brati v novinah

obdélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. načrtno pripraviti zemljo in vanjo vsaditi, vsejati: obdelati ledino; obdelati nove površine zemlje; obdelati z lopato, plugom, kmetijskimi stroji
2. z orodjem, strojem ali določenim postopkom dati čemu določeno obliko, lastnost: obdelati kamniti blok, deblo; obdelati z dletom; površinsko obdelati; ročno, strojno obdelati
// pog., s širokim pomenskim obsegom narediti s čim to, kar določa sobesedilo: obdelati testo z rokami gnesti; tovarniško obdelati mleko pripraviti; obdelati žival s krtačo okrtačiti; jezikovno obdelati besedilo pregledati, popraviti
// na določen način urediti, pripraviti za uporabo: obdelati podatke; statistično obdelati gradivo
3. načrtno podati določeno vsebino: v knjigi je obdelal kmečke upore; tega vprašanja ni še nihče obdelal; dramsko, filmsko obdelati motiv; umetniško obdelati pohod štirinajste divizije
// načrtno se seznaniti s čim: obdelati predpisano učno snov / obdelati teze na javnih tribunah / ekspr. dolgo sta se pogovarjala, pa še nista vsega obdelala se nista o vsem pogovorila
// publ. raziskati, proučiti: obdelati postopke za pridobivanje izotopov; znanstveno obdelati najdene predmete
4. pog. pregovoriti, pridobiti: rad bi šel na izlet, starše je moral še obdelati; volivce je tako obdelal, da so ga bili pripravljeni voliti
5. ekspr. natepsti, pretepsti: obdelati koga s pestmi; tako ga je obdelal, da je komaj stal / počakali so ga in ga obdelali z gnilimi jajci obmetali
6. ekspr. negativno oceniti, skritizirati: kritik ga je neusmiljeno obdelal; nasprotnike je neprizanesljivo obdelala
♦ biblio. obdelati knjigo vpisati knjigo v katalog; les. obdelati les iz lesne surovine izdelati polizdelke

obdélan -a -o:
razlaga obdelanih podatkov; obdelano polje; zadovoljivo obdelano vprašanje; bogato kamnoseško obdelani oporniki
♦ agr. obdelana plast zemlje plast zemlje, ki se pri obdelavi rahlja, obrača

piramidálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. piramidast: piramidalne strehe / piramidalna oblika dreves / piramidalna kompozicija slike

piramidálno prisl.:
piramidalno obdelan spomenik

poljána -e ž (á) knjiž.
1. obdelan, kultiviran svet, zlasti glede na lep videz: cvetna, narcisna, žitna poljana / v grški in rimski mitologiji elizijske poljane
2. obsežnejši, razmeroma raven svet; polje: na južnem delu poljane bodo zgradili novo naselje / ko je bil v Parizu, se je večkrat sprehajal po Elizejskih poljanah
● publ. bele poljane smučišča; pesn. bojna poljana bojišče

rézati réžem nedov. (ẹ́ ẹ̑)
1. s pritiskanjem, potegovanjem z ostrim predmetom, rezilom
a) delati kose, dele: rezati blago; rezati kovino; rezati kruh, meso; rezati z nožem, s škarjami; ročno, strojno rezati / rezati na krhlje, rezine; rezati počez, po dolgem / plug reže in obrača zemljo / nepreh. kosa dobro reže; nož reže na obe strani / ekspr. ladja reže valove; lastovica s krili reže zrak
b) odstranjevati: rezati poganjke, veje; hujšal je, kot bi meso rezal z njega zelo, hitro / rezati dlake, nohte
c) oblikovati, delati: rezati kvadrate iz pločevine; rezati podobe v les, linolej / rezati zobotrebce; začela je rezati obleko krojiti
2. odstranjevati spolne žleze; skapljati1: rezati bika; prašiča bo treba dati rezat
3. ekspr. boleče se zajedati v kaj, pritiskati ob kaj: naramnice nahrbtnika me režejo; verige so ga rezale v zapestja; očala režejo za ušesi
// povzročati neprijeten, pekoč občutek zaradi nizke temperature: voda je kar rezala / mraz reže do kosti zelo, hudo je mraz; brezoseb. noč je bila mrzla, da je rezalo v lica
// povzročati neugodje, bolečino: njegove besede so nam rezale srce; stokanje ranjencev nam je rezalo živce / v prsih me nekaj reže
4. ekspr. prekinjati določeno stanje: kriki režejo tišino / avtomobilski žarometi so rezali temo
5. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj: železniška proga reže pobočje; potok je po dolgem rezal dolino
6. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro iti, premikati se: rezala sta jo proti morju; parnik jo je rezal z vso hitrostjo; rezati jo peš
7. ekspr. peti, igrati (na glasbilo): godba je rezala koračnice; pevci so rezali same vesele pesmi
● ekspr. vino reže je rezno, rezkega okusa; ekspr. ničesar ne bi izdal, čeprav bi mu jermene rezali s hrbta z ničimer ga ne bi prisilili, da bi izdal; pog., ekspr. jutri jo bodo rezali operirali; ekspr. še vedno mu oče reže kruh daje sredstva za življenje; pog. z avtom rezati ovinek prevoziti ga v skoraj ravni črti; publ. rezati proračun omejevati, zmanjševati; igr. žarg. rezati z adutom, s tarokom prevzemati vzemke z adutom, s tarokom; nar. vzhodno oče ga je rezal s palico tepel, pretepal; pog. zmeraj ga ven reže rešuje iz neprijetnega, zapletenega položaja
♦ agr. rezati krompir za seme tako, da ima vsak del eno ali več očes; rezati vino mešati ga z vinom druge kakovosti ali sorte zaradi poenotenja kakovosti; rezati na čep; teh. rezati s plamenom

režóč -a -e:
sklanjala se je nad mizo, s škarjami režoč blago; režoče orodje

rézan -a -o
1. deležnik od rezati: žival je rezana; poševno rezano blago / rezani kamen obdelan v obliki kvadra; v pasu rezana obleka krojena iz dveh delov, zgornjega in spodnjega; rezano cvetje v nasadih odrezane rože, namenjene za prodajo
♦ les. rezani furnir furnir, izdelan z rezanjem klade s furnirskim nožem; šport. rezana žoga pri tenisu in namiznem tenisu z nagnjenim loparjem odbita, udarjena žoga
2. ekspr. oblikovan: lepo rezan nos / pravilno rezan obraz s pravilnimi potezami

suròv -ôva -o prid., surôvejši (ȍ ȏ)
1. ki je v naravnem stanju in ni obdelan, očiščen: surovi baker; surovi diamant; surova nafta / surovi opij v kepice strjen izcedek iz glavic vrtnega maka kot surovina za to mamilo; surova guma kavčuk; surova drva neposušena
2. ki ni (popolnoma) kuhan, pečen: krompir je še surov; surovo jajce, meso / surova hrana / surovo maslo maslo, ki se pridobi neposredno iz smetane
3. ki ni dokončno izdelan, obdelan: surova tkanina; stavba v surovem stanju / surov zid neometan / ekspr.: ti podatki so surovi; surovo gradivo
4. ki v odnosu do ljudi, živali na žaljiv, nasilen način kaže svoje negativne lastnosti: surov človek / bil je surov z njo
// ki izraža, kaže lastnosti takega človeka: surove poteze obraza / surov glas; surove besede; surovo govorjenje / surovi udarci; surovo zasliševanje / ekspr.: surovi časi; svet je surov
5. ekspr. zaradi svojih naravnih lastnosti za človeka zelo neugoden, težek: surovo podnebje / surova resničnost
♦ agr. surovi sladkor neprečiščen sladkor rumenkasto rjave barve; les. surovi lesni ocet polizdelek pri suhi destilaciji lesa; metal. surovo železo železo, ki pride iz plavža; num. surova teža skupna teža jedra in primesi novca; tekst. surova preja preja, spredena iz neobdelanih vlaken; surovo bombažno platno platno, ki ni oplemeniteno; surova svila svila, ki ni degumirana; tkanina iz te svile; usnj. surova koža koža, ki še ni strojena

surôvo prisl.:
surovo ravnati; surovo obtesan ploh; sam.: pojesti kaj surovega; delo je v surovem gotovo

tesárba -e ž (ȃ)
mont. obdelan les za podporje v rudniku: tesarba iz hrastovega lesa

tvorívo -a s (í)
1. knjiž. snov, iz katere se kaj dela, izdeluje; gradivo, material: kamenje in glina kot tvorivo za vodno pregrado / bombaž, volna in druga tvoriva
// snov, iz katere je kaj narejeno, sestavljeno: tkanini se po tvorivu razlikujeta
2. les. že obdelan, predelan les, namenjen za nadaljnjo predelavo: poraba tvoriv; surovina, tvorivo in polizdelek / iverna tvoriva
♦ fot. film, fotografska plošča, fotografski papir

želvovína -e ž (í)
roževinasto tkivo, ki sestavlja zunanjo plast želvjega oklepa: obdelovati želvovino; glavnik iz želvovine; očala z okviri iz svetle želvovine
♦ kem. umetna želvovina posebno obdelan celuloid, po videzu podoben naravni želvovini

lektoríran pridevnik

ki je jezikovno pregledan, obdelan, izboljšan 

ETIMOLOGIJA: iz lektorirati iz lektor

zlektoríran pridevnik

ki je jezikovno pregledan, obdelan, izboljšan 

ETIMOLOGIJA: ↑zlektorirati

Kentaver A Kentavra A samostalniška zveza moškega spola

metodolóško ozirn. prisl. (ọ̑) ~ je problem dobro obdelan |glede na metodologijo, metode|

obdélan -a -o; bolj ~ (ẹ̑) kamnoseško ~ opornik
obdélani -a -o (ẹ̑) ~a plast zemlje
obdélanost -i ž, pojm. (ẹ̑)

slabó1 prisl. slábše (ọ̑; ȃ) nač. ~ gospodariti; ~ videti; ~ se učiti; ~ obdelan, prikrit; mer. ~ zaslužiti |malo|; slabše videti zaradi megle

apretírani -a -o prid.

páštən, -tna, m. 1) obdelan pa ograjen kos zemlje, kjer so trte, Tržaška ok.-Štrek. (Let.); — 2) pášten, -štena = zelena planica na hribu, koder se živina rada pase, Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.); — iz pažitьnъ; prim. stsl., rus. pažitь, Weide, Erj. (Torb.), Štrek. (Let.).

rovte [rọ̑vte] (rote) množinski samostalnik ženskega spola

izkrčen in obdelan svet; krčevina

obdelan deležnik

PRIMERJAJ: obdelati

obdelati glagol

PRIMERJAJ: obdelan

luna ž, F12, eclipsis, ſonzhnu, ali lune merknenîe; interlunium, mlaja ṡazhetek, kadar ſe luna ponovy, ali mlady; intermenstruus, -a, -um, kadar je pomrak, nova luna, kadar luna k'ſonzi pride; luna, -ae, Luna, méſſez; lunae coitus, mlai, mlada luna; lunatus, -a, -um, obdélan kakòr ena poloviza lune; lunula, luniza, maizina luna bliṡu mlaja; nocticula, tudi tá od lune ponozhna ſvitloba: Luna; nox illunis, núzh pres lune, temma; plenilunium, -ÿ, polna luna, ali meſſiz, ṡzhyp

obdelan del., F2, cultus, -a, -um, vṡnaṡhen, poziran, obdélan; lunatus, -a, -um, obdélan, kakòr ena poloviza lune

pociran del., F5, bacchatus, -a, -um, s'perlini, ali s'lepim ẛernîam poziran, nataknîen; cultus, -a, -um, vṡnaṡhen, poziran, obdélan; ornatus, -a, -um, oziran, lipú napravlen, poziran, vſnaṡhen; perornatus, -a, -um, lipú inu dobru poziran; phaleratus equus, lipú poziran koyn, lipú napuzan, lipú napravlen

usnažen del., F2, cultus, -a, -um, vṡnaṡhen, poziran, obdélan; ornatus, -a, -um, oziran, lipú napravlen, poziran, vſnaṡhen
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: usnažen del., decorus, usnaſhen

kopan prid. prekopan, obdelan: ga hozhem puſtiti v' puſtoti leshati, de nebo ni resan ni koppan im. ed. m, temuzh oſſat, inu ternie bò v' njemu raslu (V, 146)

obdelan -a prid. obdelan: obena rejzh nej taku hualeshna kakor je semla … oku je obdelena im. ed. ž ſtukrat vezh nam poverne (I/1, 178)

boršt -a (boršt, borst°, voršt) samostalnik moškega spola

borštni -a -o pridevnik

debel -a -o pridevnik

delan -a -o deležnik

fríz -a m

gróbo obdélani kámen -- -ega -mna m

klesánec -nca m

króžno posnéti rób -- -ega -a m

obcéstni kámen -ega -mna m

posnéti rób -ega -a m

smérnik -a m

stèbrna báza -e -e ž

tlákovec -vca m

véznik -a m

dilatácija -e ž

posnéti rób -ega -a m

prèdgelírani škrób -ega -a m

rastlínska dróga -e -e ž

vmésni izdélek -ega -lka m

eolít -a m

dragúlj -a m

índijski smarágd -ega -a m

obsévani diamánt -ega -a m

serráški topáz -ega -a m

síamski akvamarín -ega -a m

síamski cirkón -ega -a m

skarabêj -a m

sparklít -a m

grubast ► gˈrubast -a -ȯ prid.

grob grob grob pridevnik

Besede »plesnost« ne najdem v SSKJ

Besede plesnost v slovarju SSKJ nismo našli. V leksikonu Ples je plesnost opredeljena kot:

1) plesna sposobnost, ki se kaže v ustvarjanju gibnih, ritmičnih prostorskih in dinamičnih sestavin plesa, v gibnem dojemanju in obnavljanju teh sestavin ter v sposobnosti zaznavanja in doživljanju plesa kot izražanja, ustvarjanja in sporočanja s plesom. …; 2) estetika plesnega telesa; 3) kvaliteta glasbe, plesnega glasbenega motiva, plesnega glasbenega inštrumenta.« (Ples, Leksikoni CZ 1990)