Tiskanje

alumínij alumínija samostalnik moškega spola [alumíni]

lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Al

STALNE ZVEZE: primarni aluminij, sekundarni aluminij
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aluminium, frc. aluminium iz nlat. aluminium, iz lat. alūmen ‛galun, aluminijev sulfat’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

apretírani -a -o prid.

teh. ki je dokončno obdelan za lepši videz, boljšo kakovost

SINONIMI:

teh. oplemeniteni

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024

Besede »plesnost« ne najdem v SSKJ

Besede plesnost v slovarju SSKJ nismo našli. V leksikonu Ples je plesnost opredeljena kot:

1) plesna sposobnost, ki se kaže v ustvarjanju gibnih, ritmičnih prostorskih in dinamičnih sestavin plesa, v gibnem dojemanju in obnavljanju teh sestavin ter v sposobnosti zaznavanja in doživljanju plesa kot izražanja, ustvarjanja in sporočanja s plesom. …; 2) estetika plesnega telesa; 3) kvaliteta glasbe, plesnega glasbenega motiva, plesnega glasbenega inštrumenta.« (Ples, Leksikoni CZ 1990)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bombáž bombáža samostalnik moškega spola [bombáš bombáža]

1.

kulturna rastlina z belkastimi, rumenkastimi cvetovi in vati podobnimi vlakni okrog semen, ki raste v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Gossypium; SINONIMI: iz botanike bombaževec

1.1.

1.2.

STALNE ZVEZE: egiptovski bombaž, strelni bombaž
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. bombaso ali furl. bombâs < poznolat. bombax, kar je prevzeto prek gr. pámbaks iz srperz. pambak - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

boršt -a (boršt, borst°, voršt) samostalnik moškega spola

z drevjem strnjeno poraslo zemljišče; SODOBNA USTREZNICA: gozd

FREKVENCA: 58 pojavitev v 4 delih

TERMINOLOGIJA: malikovski boršt

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

borštni -a -o pridevnik

ki se nanaša na boršt; SODOBNA USTREZNICA: gozdni

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

TERMINOLOGIJA: borštni malik

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

debel -a -o pridevnik

1. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma veliko razsežnost; SODOBNA USTREZNICA: debel

1.1 ki ima glede na dolžino razmeroma velik obseg, premer; SODOBNA USTREZNICA: debel

1.2 ekspresivno skozi katerega se težko vidi

2. ki ima na telesu veliko tolšče, mesa; SODOBNA USTREZNICA: debel

3. ki ni dokončno izdelan, obdelan; SODOBNA USTREZNICA: grob

3.1 ekspresivno, v zvezah debela pamet / debeli um nesposobnost hitrega dojemanja; SODOBNA USTREZNICA: neumnost

4. ekspresivno po vrednosti, količini zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: bogat, obilen

4.1 ekspresivno ki je zelo velik, očiten, pretiran; SODOBNA USTREZNICA: debel

FREKVENCA: 123 pojavitev v 21 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

delan -a -o deležnik

ki je načrtno pripravljen za sajenje, sejanje; SODOBNA USTREZNICA: obdelan

FREKVENCA: 11 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

dilatácija -e ž

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

dragúlj -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

eolít -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

fríz -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

grób2 -a -o stil. -ó prid. (ọ̑ ọ̄)
1. ki ni dokončno izdelan, obdelan: groba keramika; obleka iz grobe volne; grobo platno / zaviti v grob papir ki nima gladke površine / pulover z grobim vzorcem ki daje videz neizdelanosti / cesto so posuli z grobim peskom debelim
2. ki v odnosu do ljudi na žaljiv način kaže svoje negativne lastnosti: grob človek; zelo grob je do staršev / spet je bil grob z njo / grob dovtip; ima precej grobe navade
3. narejen, sestavljen po približni oceni: grobi predračuni; groba delitev prebivalcev na poljedelce in delavce v industriji / o njem si je že ustvaril grobo sliko / po grobih ocenah zaostaja produktivnost za več odstotkov / problem so prikazali le v grobih obrisih
4. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: to je groba kršitev sporazuma; naredil je grobo napako
♦ grad. grobi omet omet iz debelejšega peska; les. groba obdelava lesa začetna faza obdelave; petr. grobo zrno zrno z večjim premerom; strojn. groba pila pila, ki pusti površino hrapavo, raskavo

gróbo

tudi grobó prisl.:

igrali so precej grobo

zelo grobo se izraža

grobo kršiti zakon

grobo mleta moka

gróbi

-a -o sam.:

na grobo tkano platno

načrti so v grobem že izdelani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

grob grob grob pridevnik

ǥròːƀ

grob

ki ni dokončno izdelan, obdelan

tọ̀ːtẹ sa ˈbəl’ ta fàːjn čìəvl’e, póːle màːm še drùːje, k sa màːu̯ ƀəl ǥròːƀ

ta ǥʀòːƀ ˈnət

gróbo obdélani kámen -- -ega -mna m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

grubast ► gˈrubast -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

índijski smarágd -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

karaktêren -rna -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na karakter; značajski: karakterne lastnosti, napake, spremembe / Hamlet je ena najboljših karakternih figur
// ekspr. značajen, vztrajen: ta človek je zelo karakteren
♦ gled. karakterni igralec igralec, ki igra karakterne vloge; karakterna komika komika, ki jo povzročajo posebnosti značajev oseb; karakterna vloga vloga, ki predstavlja osebo z izrazitim, zapletenim značajem; kor. karakterni ples umetniško obdelan (ljudski) ples za gledališke predstave; karakterna plesalka plesalka, ki (dobro) pleše karakterne plese; lit. karakterna drama drama, v kateri povzročajo zaplete izraziti, zapleteni značaji oseb; karakterna komedija komedija, v kateri povzročajo zaplete in razplete posebnosti značajev oseb

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Kentaver A

Predlog

Kentavra A samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

galaksija

IZGOVOR: [kentávər a], rodilnik [kentáu̯ra a]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

klesánec -nca m (á)
grad. v obliki kvadra obdelan kamen: hiše, zgrajene iz klesanca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

klesánec -nca m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

kopan prid. prekopan, obdelan: ga hozhem puſtiti v' puſtoti leshati, de nebo ni resan ni koppan im. ed. m, temuzh oſſat, inu ternie bò v' njemu raslu (V, 146)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

kozlíček -čka m (ȋ)
manjšalnica od kozlič: kozice, telički in kozlički; skače kot kozliček
♦ zool. hišni kozliček hrošč z dolgimi tipalkami, katerega ličinka uničuje obdelan les, Hylotrupes bajulus; veliki hrastov kozliček velik hrošč, katerega ličinka dela v hrastovem lesu dolge rove, Cerambyx cerdo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

króžno posnéti rób -- -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

lakíran lakírana lakírano pridevnik [lakíran]

1.

v nekaterih zvezah v obliki lakirani na katerega je nanesen lak, je obdelan z lakom; SINONIMI: polakiran

1.1.

;

SINONIMI:

nalakiran, manj formalno polakiran

2.

ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno polakiran, ekspresivno zloščen

ETIMOLOGIJA: ↑lakirati

lektoríran pridevnik

ki je jezikovno pregledan, obdelan, izboljšan

ETIMOLOGIJA: iz lektorirati iz lektor

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

lesovína -e ž (í)
1. papir. lesna vlakna, pridobljena iz lesa z brušenjem: uporabljati lesovino za izdelavo kartona; tovarna lesovine; les za lesovino / bela lesovina iz lesa, ki ni bil prej obdelan s paro ali kemikalijami
2. lesna snov, les: trhla lesovina v vratih se je zdrobila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

literárno prislov [literárno]

1.

glede na literaturo

2.

takó, da je prisotna, izražena literatura

ETIMOLOGIJA: ↑literarni

luna ž, F12, eclipsis, ſonzhnu, ali lune merknenîe; interlunium, mlaja ṡazhetek, kadar ſe luna ponovy, ali mlady; intermenstruus, -a, -um, kadar je pomrak, nova luna, kadar luna k'ſonzi pride; luna, -ae, Luna, méſſez; lunae coitus, mlai, mlada luna; lunatus, -a, -um, obdélan kakòr ena poloviza lune; lunula, luniza, maizina luna bliṡu mlaja; nocticula, tudi tá od lune ponozhna ſvitloba: Luna; nox illunis, núzh pres lune, temma; plenilunium, -ÿ, polna luna, ali meſſiz, ṡzhyp

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

metodolóški -a -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na metodologijo ali metodo: metodološki principi; to je metodološko vprašanje / razpravi je očital stvarne in metodološke napake / imel je nekaj metodoloških pripomb

metodolóško

prisl.:

metodološko je problem dobro obdelan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

metodolóško ozirn. prisl. (ọ̑) ~ je problem dobro obdelan |glede na metodologijo, metode|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

nèbrúšen -a -o prid. (ȅ-ú)
ki ni brušen, ni obdelan: nebrušeni dragi kamni / nebrušeno steklo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

nèobdélan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni obdelan: neobdelane in nepognojene njive; neobdelano zemljišče / zidovi iz neobdelanih kamnov / raziskovanje neobdelanega gradiva / publ. turistično neobdelano območje
♦ les. neobdelani les

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

novína -e ž (í)
1. nedavno izkrčen, obdelan svet: posejati, zasaditi novino / požigati, preorati novino
2. s širokim pomenskim obsegom kar se pridela v (tekočem) letu: prodali so skoraj vso novino; mleti novino novo žito; točiti novino novo vino / prišli so ob novini ob času, ko se spravljajo novi pridelki
// knjiž., zastar. novi sneg: zapadlo je za ped novine
3. knjiž. novost: možnarji so bili tedaj novina / novina metode
4. zastar. novica1, vest2: razveselili so se novine o zmagi
5. mn., zastar. časopis: brati v novinah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

obcéstni kámen -ega -mna m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

obdélan -a -o; bolj ~ (ẹ̑) kamnoseško ~ opornik
obdélani -a -o (ẹ̑) ~a plast zemlje
obdélanost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

obdelan deležnik

PRIMERJAJ: obdelati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

obdelan del., F2, cultus, -a, -um, vṡnaṡhen, poziran, obdélan; lunatus, -a, -um, obdélan, kakòr ena poloviza lune

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

obdelan -a prid. obdelan: obena rejzh nej taku hualeshna kakor je semla … oku je obdelena im. ed. ž ſtukrat vezh nam poverne (I/1, 178)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

obdélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. načrtno pripraviti zemljo in vanjo vsaditi, vsejati: obdelati ledino; obdelati nove površine zemlje; obdelati z lopato, plugom, kmetijskimi stroji
2. z orodjem, strojem ali določenim postopkom dati čemu določeno obliko, lastnost: obdelati kamniti blok, deblo; obdelati z dletom; površinsko obdelati; ročno, strojno obdelati
// pog., s širokim pomenskim obsegom narediti s čim to, kar določa sobesedilo: obdelati testo z rokami gnesti; tovarniško obdelati mleko pripraviti; obdelati žival s krtačo okrtačiti; jezikovno obdelati besedilo pregledati, popraviti
// na določen način urediti, pripraviti za uporabo: obdelati podatke; statistično obdelati gradivo
3. načrtno podati določeno vsebino: v knjigi je obdelal kmečke upore; tega vprašanja ni še nihče obdelal; dramsko, filmsko obdelati motiv; umetniško obdelati pohod štirinajste divizije
// načrtno se seznaniti s čim: obdelati predpisano učno snov / obdelati teze na javnih tribunah / ekspr. dolgo sta se pogovarjala, pa še nista vsega obdelala se nista o vsem pogovorila
// publ. raziskati, proučiti: obdelati postopke za pridobivanje izotopov; znanstveno obdelati najdene predmete
4. pog. pregovoriti, pridobiti: rad bi šel na izlet, starše je moral še obdelati; volivce je tako obdelal, da so ga bili pripravljeni voliti
5. ekspr. natepsti, pretepsti: obdelati koga s pestmi; tako ga je obdelal, da je komaj stal / počakali so ga in ga obdelali z gnilimi jajci obmetali
6. ekspr. negativno oceniti, skritizirati: kritik ga je neusmiljeno obdelal; nasprotnike je neprizanesljivo obdelala
♦ biblio. obdelati knjigo vpisati knjigo v katalog; les. obdelati les iz lesne surovine izdelati polizdelke

obdélan

-a -o:

razlaga obdelanih podatkov

obdelano polje

zadovoljivo obdelano vprašanje

bogato kamnoseško obdelani oporniki

♦

agr. obdelana plast zemlje plast zemlje, ki se pri obdelavi rahlja, obrača

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

obdelati glagol

PRIMERJAJ: obdelan

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

obsévani diamánt -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

páštən, -tna, m. 1) obdelan pa ograjen kos zemlje, kjer so trte, Tržaška ok.-Štrek. (Let.); — 2) pášten, -štena = zelena planica na hribu, koder se živina rada pase, Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.); — iz pažitьnъ; prim. stsl., rus. pažitь, Weide, Erj. (Torb.), Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

piramidálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. piramidast: piramidalne strehe / piramidalna oblika dreves / piramidalna kompozicija slike

piramidálno

prisl.:

piramidalno obdelan spomenik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pociran del., F5, bacchatus, -a, -um, s'perlini, ali s'lepim ẛernîam poziran, nataknîen; cultus, -a, -um, vṡnaṡhen, poziran, obdélan; ornatus, -a, -um, oziran, lipú napravlen, poziran, vſnaṡhen; perornatus, -a, -um, lipú inu dobru poziran; phaleratus equus, lipú poziran koyn, lipú napuzan, lipú napravlen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

polakíran polakírana polakírano pridevnik [polakíran]

1.

na katerega je nanesen lak, je obdelan z lakom; SINONIMI: lakiran

1.1.

manj formalno

;

SINONIMI:

lakiran, nalakiran

2.

ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno lakiran, ekspresivno zloščen

ETIMOLOGIJA: ↑polakirati

poljána -e ž (á) knjiž.
1. obdelan, kultiviran svet, zlasti glede na lep videz: cvetna, narcisna, žitna poljana / v grški in rimski mitologiji elizijske poljane
2. obsežnejši, razmeroma raven svet; polje: na južnem delu poljane bodo zgradili novo naselje / ko je bil v Parizu, se je večkrat sprehajal po Elizejskih poljanah
● publ. bele poljane smučišča; pesn. bojna poljana bojišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

posnéti rób -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

posnéti rób -ega -a m

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

prèdgelírani škrób -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

rastlínska dróga -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

rézati réžem nedov. (ẹ́ ẹ̑)
1. s pritiskanjem, potegovanjem z ostrim predmetom, rezilom
a) delati kose, dele: rezati blago; rezati kovino; rezati kruh, meso; rezati z nožem, s škarjami; ročno, strojno rezati / rezati na krhlje, rezine; rezati počez, po dolgem / plug reže in obrača zemljo / nepreh. kosa dobro reže; nož reže na obe strani / ekspr. ladja reže valove; lastovica s krili reže zrak
b) odstranjevati: rezati poganjke, veje; hujšal je, kot bi meso rezal z njega zelo, hitro / rezati dlake, nohte
c) oblikovati, delati: rezati kvadrate iz pločevine; rezati podobe v les, linolej / rezati zobotrebce; začela je rezati obleko krojiti
2. odstranjevati spolne žleze; skapljati1: rezati bika; prašiča bo treba dati rezat
3. ekspr. boleče se zajedati v kaj, pritiskati ob kaj: naramnice nahrbtnika me režejo; verige so ga rezale v zapestja; očala režejo za ušesi
// povzročati neprijeten, pekoč občutek zaradi nizke temperature: voda je kar rezala / mraz reže do kosti zelo, hudo je mraz; brezoseb. noč je bila mrzla, da je rezalo v lica
// povzročati neugodje, bolečino: njegove besede so nam rezale srce; stokanje ranjencev nam je rezalo živce / v prsih me nekaj reže
4. ekspr. prekinjati določeno stanje: kriki režejo tišino / avtomobilski žarometi so rezali temo
5. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj: železniška proga reže pobočje; potok je po dolgem rezal dolino
6. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro iti, premikati se: rezala sta jo proti morju; parnik jo je rezal z vso hitrostjo; rezati jo peš
7. ekspr. peti, igrati (na glasbilo): godba je rezala koračnice; pevci so rezali same vesele pesmi
● ekspr. vino reže je rezno, rezkega okusa; ekspr. ničesar ne bi izdal, čeprav bi mu jermene rezali s hrbta z ničimer ga ne bi prisilili, da bi izdal; pog., ekspr. jutri jo bodo rezali operirali; ekspr. še vedno mu oče reže kruh daje sredstva za življenje; pog. z avtom rezati ovinek prevoziti ga v skoraj ravni črti; publ. rezati proračun omejevati, zmanjševati; igr. žarg. rezati z adutom, s tarokom prevzemati vzemke z adutom, s tarokom; nar. vzhodno oče ga je rezal s palico tepel, pretepal; pog. zmeraj ga ven reže rešuje iz neprijetnega, zapletenega položaja
♦ agr. rezati krompir za seme tako, da ima vsak del eno ali več očes; rezati vino mešati ga z vinom druge kakovosti ali sorte zaradi poenotenja kakovosti; rezati na čep; teh. rezati s plamenom

režóč

-a -e:

sklanjala se je nad mizo, s škarjami režoč blago

režoče orodje

rézan

-a -o

1.

deležnik od rezati:

žival je rezana

poševno rezano blago

/ rezani kamen obdelan v obliki kvadra; v pasu rezana obleka krojena iz dveh delov, zgornjega in spodnjega; rezano cvetje v nasadih odrezane rože, namenjene za prodajo

♦

les. rezani furnir furnir, izdelan z rezanjem klade s furnirskim nožem; šport. rezana žoga pri tenisu in namiznem tenisu z nagnjenim loparjem odbita, udarjena žoga

2.

ekspr.

oblikovan:

lepo rezan nos

/ pravilno rezan obraz s pravilnimi potezami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

rovte [rọ̑vte] (rote) množinski samostalnik ženskega spola

izkrčen in obdelan svet; krčevina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

serráški topáz -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

síamski akvamarín -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

síamski cirkón -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

skarabêj -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

slabó1 prisl. slábše (ọ̑; ȃ) nač. ~ gospodariti; ~ videti; ~ se učiti; ~ obdelan, prikrit; mer. ~ zaslužiti |malo|; slabše videti zaradi megle

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

smérnik -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

sparklít -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

stèbrna báza -e -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

suròv -ôva -o prid., surôvejši (ȍ ȏ)
1. ki je v naravnem stanju in ni obdelan, očiščen: surovi baker; surovi diamant; surova nafta / surovi opij v kepice strjen izcedek iz glavic vrtnega maka kot surovina za to mamilo; surova guma kavčuk; surova drva neposušena
2. ki ni (popolnoma) kuhan, pečen: krompir je še surov; surovo jajce, meso / surova hrana / surovo maslo maslo, ki se pridobi neposredno iz smetane
3. ki ni dokončno izdelan, obdelan: surova tkanina; stavba v surovem stanju / surov zid neometan / ekspr.: ti podatki so surovi; surovo gradivo
4. ki v odnosu do ljudi, živali na žaljiv, nasilen način kaže svoje negativne lastnosti: surov človek / bil je surov z njo
// ki izraža, kaže lastnosti takega človeka: surove poteze obraza / surov glas; surove besede; surovo govorjenje / surovi udarci; surovo zasliševanje / ekspr.: surovi časi; svet je surov
5. ekspr. zaradi svojih naravnih lastnosti za človeka zelo neugoden, težek: surovo podnebje / surova resničnost
♦ agr. surovi sladkor neprečiščen sladkor rumenkasto rjave barve; les. surovi lesni ocet polizdelek pri suhi destilaciji lesa; metal. surovo železo železo, ki pride iz plavža; num. surova teža skupna teža jedra in primesi novca; tekst. surova preja preja, spredena iz neobdelanih vlaken; surovo bombažno platno platno, ki ni oplemeniteno; surova svila svila, ki ni degumirana; tkanina iz te svile; usnj. surova koža koža, ki še ni strojena

surôvo

prisl.:

surovo ravnati

surovo obtesan ploh

sam.: pojesti kaj surovega

delo je v surovem gotovo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

tesárba -e ž (ȃ)
mont. obdelan les za podporje v rudniku: tesarba iz hrastovega lesa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

tlákovec -vca m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

tvorívo -a s (í)
1. knjiž. snov, iz katere se kaj dela, izdeluje; gradivo, material: kamenje in glina kot tvorivo za vodno pregrado / bombaž, volna in druga tvoriva
// snov, iz katere je kaj narejeno, sestavljeno: tkanini se po tvorivu razlikujeta
2. les. že obdelan, predelan les, namenjen za nadaljnjo predelavo: poraba tvoriv; surovina, tvorivo in polizdelek / iverna tvoriva
♦ fot. film, fotografska plošča, fotografski papir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

usnažen del., F2, cultus, -a, -um, vṡnaṡhen, poziran, obdélan; ornatus, -a, -um, oziran, lipú napravlen, poziran, vſnaṡhen
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: usnažen del., decorus, usnaſhen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

véznik -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

vmésni izdélek -ega -lka m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zlektoríran pridevnik

ki je jezikovno pregledan, obdelan, izboljšan

ETIMOLOGIJA: ↑zlektorirati

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zlóščen zlóščna zlóščno pridevnik [zlóščen]

1.

ki ima zaradi enakomernega nanašanja navadno mastne snovi in drgnjenja lesk

2.

ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno lakiran, ekspresivno polakiran

ETIMOLOGIJA: ↑zloščiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

želvovína -e ž (í)
roževinasto tkivo, ki sestavlja zunanjo plast želvjega oklepa: obdelovati želvovino; glavnik iz želvovine; očala z okviri iz svetle želvovine
♦ kem. umetna želvovina posebno obdelan celuloid, po videzu podoben naravni želvovini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.