Tiskanje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

koledováti koledújem tudi kolédovati kolédujem nedovršni glagol [koledováti] tudi [kolédovati]

hoditi od hiše do hiše in voščiti s petjem, igranjem obrednih pesmi, zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem

ETIMOLOGIJA: iz koleda ‛obiskovanje od hiše do hiše med božičem in tremi kralji’, iz slovan. *kolęda, tako kot stcslov. *kolęda ‛novo leto’, hrv., srb. kòleda, koléda ‛koleda, koledovanje’, rus. koljadá ‛koledovanje, božični teden, koledna pesem’, češ. koleda ‛koledna pesem’, prevzeto iz lat. calendae ‛prvi dan v mesecu’, iz calāre ‛klicati’, ker so v antičnem Rimu naznanili začetek meseca z nekaj zaporednimi klici - več ...

žába žábe samostalnik ženskega spola [žába]

dvoživka brez repa, z večjo glavo in močnimi nogami s plavalno kožico; primerjaj lat. Anura

1.1.

v množini, manj formalno oprijeto, hlačam podobno oblačilo, ki pokriva tudi stopala

manj formalno plavanje, pri katerem se z rokami in nogami delajo krožni gibi; SINONIMI: manj formalno žabica

manj formalno priprava za utrjevanje tal, terena

slabšalno bahav, nadut, aroganten človek ali po videzu neprijeten človek

STALNE ZVEZE: barska žaba, človek žaba, laška žaba, morska žaba, pisana žaba, prava žaba, rjava žaba, volovska žaba, zelena žaba
FRAZEOLOGIJA: napihovati se kot žaba, pojesti živo žabo, žabe se bodo zaredile komu v želodcu
ETIMOLOGIJA: = cslov. žaba, hrv., srb. žȁba, rus., češ. žába < pslov. *žaba < ide. *gu̯eh1b(h)ah2 iz *gu̯eh1b(h)- ‛sluzast, zdrizast, sluzasta žival’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

dánzadnéven -vna -o prid. (ȃ-ẹ̑)
knjiž. ki se dogaja dan za dnem: danzadnevno obiskovanje

dvánajstléten in dvanájstléten -tna -o prid. (ȃ-ẹ̑; á-ẹ̑)
1. star dvanajst let: dvanajstletni deček
2. ki traja dvanajst let: dvanajstletno obiskovanje šole

jámarstvo -a s (ȃ)
obiskovanje, odkrivanje, raziskovanje podzemeljskih, kraških jam: pionirji slovenskega planinstva in jamarstva
// speleologija: razprava s področja jamarstva

kolegnína -e ž (ī)
nekdaj pristojbina za bivanje v kolegiju in za obiskovanje šole:

obiskovánje -a s (ȃ)
glagolnik od obiskovati: obiskovanje bolnika / obiskovanje toplic, zdravnika / obiskovanje javnih lokalov / spodbujati učence k obiskovanju gledaliških predstav; neredno obiskovanje pouka

pétnajstléten in petnájstléten -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑; á-ẹ̑)
1. star petnajst let: petnajstleten fant
2. ki traja petnajst let: petnajstletno obiskovanje šole

šolnína -e ž (ī)
znesek, ki se plača za obiskovanje šole: biti oproščen šolnine; odpraviti, plačati, pobirati šolnino; polovična šolnina

tečajnína -e ž (ī)
znesek, ki se plača za obiskovanje tečaja: plačati tečajnino

Slovenski pravopis

dánzadnéven -vna -o (ȃẹ̑) ~o obiskovanje

frekventácija -e ž, pojm. (á) obisk, obiskovanje, udeleževanje

jámarstvo -a s, pojm. (ȃ) |obiskovanje, raziskovanje jam|

obiskováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; obiskovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ prijatelje; neobč.: ~ gledališče hoditi v gledališče; Razred ~uje trideset učencev v razredu je

Slovar slovenskih frazemov

nóč Frazemi s sestavino nóč:
bíti čŕn kot nóč, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, božíčna nóč, čez nóč, čŕn kot nóč, dán in nóč, kàkor dán in nóč, ne zatísniti očésa [vsò nóč], ne zatísniti očí [vsò nóč], neúmen kot nóč, nóč in dán, pod pláščem nočí, poróčna nóč, prijáteljica nočí, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svéta nóč, velíka nóč

pót Frazemi s sestavino pót:
potíti krvávi pót

Slovenski etimološki slovar³

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

obiskȃva, f. = obiskovanje, C.

obiskovȃnje, n. das Besuchen, der Besuch oder die Besuche.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

priglédanje -a s obisk, obiskovanje: Na Márie priglédanyá dén KŠ 1771, 847; ka ſzi nej ſzpoznalo vrejme priglédanyá tvojega KŠ 1771, 237; obüdi sze na priglédanye vszê poganov TA 1848, 46

šóuloidéjnje -a s obiskovanje šole: je tákse dejte domá komaj csakalo vrejmen za v-souloidejnye KOJ 1845, 7

Slovar Pohlinovega jezika

vasovanje [vasovȃnje] samostalnik srednjega spola

vasovanje, tj. nočno obiskovanje dekleta

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

obiskovanje samostalnik srednjega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

obiskovanje s, scrutatio, obyṡkovanîe, iṡpraſhovanîe

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika