obkolíti -kólim dov. (ī ọ́) - 1. postaviti se, namestiti se okrog nasprotnikovega položaja: obkolili so mesto in ga obstreljevali / obkolili so bataljon in ga prisilili k vdaji
// postaviti se, namestiti se okrog koga z namenom, da se mu onemogoči izhod, pobeg: skupina policajev je obkolila demonstrante / obkoliti pobeglo žival - 2. redko obkrožiti, obstopiti: vojaki so obkolili oficirja in poslušali njegovo razlago
obkóljen -a -o: preskrbovanje obkoljenih čet; obkoljena postojanka
♦ čeb. obkoljena matica matica, tesno obdana od čebel in s tem ogrožena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
obkóljenec -nca m (ọ́) kdor je obkoljen: na obkoljence so neprestano streljali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.