čisto2 povedkovnik izraža, da ni oblakov, megle, dežja; SODOBNA USTREZNICA: jasno, vedro
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
dežiti -im (dežiti, dažjiti, dažiti, dežjiti°, dižiti) nedovršni glagol1. brezoseb.; čez koga/kaj padati iz oblakov v obliki vodnih kapelj; SODOBNA USTREZNICA: deževati
1.1 kaj; kogatož., na koga obdariti, oskrbeti z dežjem
2. kaj; čez koga, na koga padati, razsipavati se v veliki količini; SODOBNA USTREZNICA: deževati
2.1 biblijsko, kdo/kaj; kaj, čez koga v veliki količini dajati, pošiljati kaj
FREKVENCA: 78 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.