oblȃst, f. 1) das beherrschte Gebiet, Cig., Jan., Mik.; Na vojsko brž na mejo vstan, Na kraj oblasti dunajske, Npes.-K.; — der Besitz, C.; der Bauerngrund, C.; — 2) die Gewalt, die Macht, die Befugnis; kraljeva, očetovska o.; sodnja o., die Gerichtsbarkeit, Cig.; pod svojo oblast spraviti; v svoji oblasti imeti; — o. si vzeti, sich die Freiheit nehmen, Litija-Svet. (Rok.); božja o., die Epilepsie; (iz tega: božjast); božja o. ga meče, Dict.; taiste je ozdravil, katere je božja oblast metala, Jsvkr.; — oblast te udari! o. te meči! (kletvice), Prim.; — 3) die Behörde, die Obrigkeit, Cig., Jan., ogr.-C.
oblȃst, m. = oblajst, Dict., C.
ǫ́blast, adj. rundlich, Jan., C.; mrežnica je oblasta, Žnid.
božjȃst, f. die Fallsucht, die Epilepsie; žitna b., die Kornstaupe, die Kriebelkrankheit, Cig.; mrzla b., der Rheumatismus, C.; — die Gicht, Jarn.; — iz: božja oblast, Mik.; bav. Gewalt Gottes, češ. boží moc, C.; prim. oblast.
kazníłən, -łna, adj. 1) strafend, Straf-; kaznȋłna oblast, die Strafgewalt, Cig., DZ.; — 2) kaznilno dejanje, strafbare Handlung, DZ.
králjev, adj. 1) des Königs; kraljeva oblast, die Gewalt des Königs, Mik.; — 2) kralję́v, Königs-, königlich; kraljeva oblast, die königliche Gewalt, Mik.; po kraljevo živeti, wie ein König leben, Cig.; — kraljeva vodica, das Königswasser, Cig. (T.).
nàd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje: kam? kaže 1) predmet, proti kateremu je premikanje kake reči ali osebe tako namerjeno, da ostane pod ciljem premikanja in da ne prideta v dotiko: über — hinauf; nad drevo vzleteti, über den Baum hinauf fliegen; nad se iti, bergauf gehen, Cig., Svet. (Rok.); — 2) to, kar kaka oseba ali reč presega, kar za njo zaostaja: über; on mu je nad vse, ihm setzt er alle andern nach; to mu je nad vse, das geht ihm über alles; ni meštra nad potrebo, Npreg.-Jan. (Slovn.); — nad mero, übermäßig; — mehr als: nad sto goldinarjev je zapravil; — 3) to, zoper kar je kako dejanje namerjeno: wider, gegen; Ko bo Pegam šel nad te, Npes.-K.; nad Turka iti, wider die Türken zu Felde ziehen; — nad medvede, zajce iti, auf die Bären-, Hasenjagd gehen; planiti nad koga, auf jemanden losstürzen; — B) c. instr. na vprašanje: kje? kaže 1) to, kar je pod kako rečjo, tako da med ednim in drugim ni dotike: über; nad mizo visi svetilnica; nad mlinom stanuje; Nad mano, pod mano, krog mene je Bog, Levst. (Pes.); — 2) to, črez kar je kedo postavljen, ali ima oblast: über; Ti si kralj nad vsemi kralji; gospodovati nad kom, Met.; — 3) kar provzročuje kakov duševen afekt: über; množice so se zavzele nad njegovim ukom, Met.; jeziti se nad kom; dvomiti nad čim, an etwas zweifeln; pohujšati se nad čim, sich an etwas ärgern; veseliti se nad čim, Freude haben an etwas; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.; — 4) osebo, katere se kako dejanje tiče: an; naši nastopniki bodo vsaj imeli kaj nad nami popravljati in brusiti, Vod.-Jan. (Slovn.); nad kom znositi se, sich an jemandem rächen, Z.; nad kom se pregrešiti, sich an einem versündigen; nad kom se zgledovati, sich an einem spiegeln; nad kom kaj dobrega doživeti, an jemandem etwas Gutes erleben, Cig.; nad otroki kleti, C.; — II. adv. v nekaterih sestavah novejšega knjižnega jezika po zgledu nemščine: Ober-, Erz-; nadučitelj, Oberlehrer; nadvojvoda, Erzherzog; nadškof, Erzbischof, i. t. d.; — III. praef. v nekaterih iz drugih slovanskih jezikov vzetih ali po njih zgledu napravljenih glagolih, n. pr. nadvladati, nadzirati i. t. d., v katerih se pomen vjema s predlogovim pomenom.
pòd, I. praep. A) c. acc. 1) unter (na vprašanje: kam? — često znači samo približavanje k više ležečemu predmetu); pod kolo priti; pod mizo vreči; iz dežja pod kap; pod solnce, mittagwärts, V.-Cig.; Peljala ga pod beli grad, Npes.-Mik.; pod mesto, hinwärts nach der Stadt, Cig.; — pod-se, abwärts, bergab, Cig., Jan.; cesta gre pod-se, Gor.; — pod se gledati, den Blick zu Boden gerichtet haben, Dict.; — 2) izraža razmerje podložnosti: unter; pod svojo oblast spraviti; — biti pod koga, biti pod našega cesarja, Cig., C.; biti pod kako sodnijo, einem Gericht unterstehen, Cig.; biti pod kako faro, zu einer Pfarre gehören, Z., Kr.; — pod zastavo vzeti, pfänden, Jan.; — pod zlo iti, zugrunde gehen, Cig., Jan.; = pod nič priti, Jan., Zv.; — pod moj odgovor, auf meine Verantwortung, Cig. (T.); — 3) v časnem pomenu: gegen; pod večer, gegen Abend; pod noč, mit anbrechender Nacht; pod jutro, gegen Morgen; pod jesen, gegen den Herbst hin; pod starost, bei zunehmenden Jahren, Cig.; — während: pod pridigo, C.; pod mašo, C.; v cerkvi pod mašo peti, Jsvkr.; — B) c. instr. 1) unter (na vprašanje: kje?); pod streho biti, unter Dach sein; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — pod goro, am Fuße des Berges; pod gradom, unter dem Schlosse; pod oknom stati; — pod pazuho koga voditi, jemanden am Arm führen; — pod orožjem biti, unter Waffen sein, Cig.; — 2) znači podložnost ali kako podobno razmerje: unter; Ti ga nimaš pod seboj, Da bi skusil se z menoj, Npes.-K.; pod našim cesarjem; pod oblastjo; pod vodstvom; pod zvonom kake fare, in einem Pfarrsprengel; — pod ključem imeti, unter Schloss und Riegel halten; pod prisego, unter Eidschwur; p. kaznijo prepovedati, bei Strafe verbieten; pod danjo, tributpflichtig, Cig. (T.); pod svojo odgovornostjo, unter eigener Verantwortung, DZ.; — II. adv. (v sestavi s samostalniki največ le v novejših spisih po vzgledu nemščine); Unter-, Vice-: poddijakon, der Subdiakon; podžupan, der Vicebürgermeister; (v teh sestavah ima "pod" svoj poudarek poleg glavnega naglasa sestavljene besede); — III. praef. znači 1) da se dejanje pod čim vrši, ali da je v kakem podobnem razmerju: podkovati, beschlagen, (= unten anschmieden), podložiti, unterlegen, podpisati, unterschreiben, podorati, unterackern, podpreti, unterstützen; — 2) da je dejanje od spodaj navzgor namerjeno: podganjati, aufjagen; — 3) da je dejanje nekako tajno: podkupiti, bestechen (= heimlich kaufen).
strahováłən, -łna, adj. Zucht-, Disciplinar-, Cig., Jan.; strahovȃłna oblast, kazen, Cig.
ustrahováłən, -łna, adj. die Disciplin betreffend, ustrahovȃłna oblast, die Disciplinargewalt, Levst. (Pril.); ustrahovalni red, die Disciplin, DZ.; ustrahovalnega reda oblastva, die Sicherheitsbehörden, Levst. (Nauk); ustrahovalna kazen, die Disciplinarstrafe, DZ.
veličȃnski, adj. 1) großartig, prächtig, herrlich, Mur., Cig., Jan., ogr.-M.; v. grad, Navr. (Let.); veličanski gozdje, Erj. (Izb. sp.); — 2) veličanska pravica, oblast, die Landeshoheit, DZ.
centralizācija, f. v političnem pomenu: podreditev vseh oblasti v državi pod središčno oblast, die Centralisation, Cig. (T.), nk.
dežę̑łski,* adj. 1) Landes-; deželska gospoščina, Trub.; deželske postave, Krelj; deželski oblastnik, Schönl.; deželska reč, Landesangelegenheit, Cig.; deželski zlati denarji, Landesgoldmünzen, DZ.; — 2) weltlich: duhovska in deželska oblast, Cig.; deželski ljudje, Jsvkr.
kōnzulstvən, -stvəna, adj. Consulat-, Consular-: konzulstvena oblast, die Consulatbehörde, DZ.
oblȃstje, n. 1) = oblast 1), das Gebiet, Jan., C.; — 2) die Behörde, DZ., Let.
oblastnȋja, f. = oblast 3), oblastvo 2), Cig., Jan.
preję́ti, prẹ́jmem, vb. pf. übernehmen, in Empfang nehmen, Mur., Cig., Jan.; p. v hrambo, in Verwahrung aufnehmen, Cig.; p. v pisemsko hranišče, ins Archiv übernehmen, DZ.; überkommen: prejeto od dedov, Cig.; — empfangen; pismo p.; svoje plačilo boste prejeli, Cig.; denarje od koga p., Dalm.; listi in oblast p. od višjih, Trub.; sv. duha p., Krelj; škodo na duši p., Dalm.; dobroto p., Kast. (Ravn.); kdor prosi, on prejme, Ravn.; pouke p., Instructionen empfangen, Levst. (Močv.); — prijaznivo koga p., jemanden freundlich empfangen, Dalm.; — prejeta = spočeta (iz središke prisege, Kres II. 523., [germ.?]); — praes. tudi: prejmèm, Valj. (Rad), in prejámem, Z., Valj. (Rad); (préjmem, Ravn.-Valj. [Rad]).
pretendēnt, m. kdor si kako oblast prisvaja, der Prätendent.
prizívati, -vam, -vljem, vb. impf. ad prizvati; herbeirufen, Z., nk.; p. (višjo oblast), appellieren, C.
rę́žati, -ím, vb. impf. 1) klaffen, geöffnet sein; zemlja reži od suše; orehova lupina, strok, zrel kostanj reži; brezno mu nasproti reži, Preš.; pes reži, kadar zobe kaže; — režeča šivanka, die Kürschnernadel, V.-Cig.; — 2) murren, keifen; r. na koga, nad kom, jemanden schreiend schelten; kje je oblast, na katero drugi ne reže? Kast.-Valj. (Rad); — 3) = grdo se smejati ali jokati ali sploh kričati, C., Št.; tudi r. se, Mur., Cig., BlKr.; kaj se zmerom režiš? vzhŠt.; vsi so se mu v zobe režali, Erj. (Izb. sp.).
sǫ́dən, -dna, adj. 1) Urtheils-: sodna pomnjivost, judiciöses Gedächtnis, Cig. (T.); — 2) Gerichts-, gerichtlich, Cig., Jan., nk.; sedel je na sodni stol, Schönl.; sodna oblast do življenja in smrti, die richterliche Gewalt über Leben und Tod, Ravn.; sodna hiša, Schönl.; sodni dvor, der Gerichtshof, DZ.; sodna odpoved, gerichtliche Kündigung, DZ.; sodni dan, a) der Gerichtstag, Mur., Cig., ces. razglas iz l. 1781; b) = sodnji dan, das jüngste Gericht, Mur., Cig., Jan.
správiti, -prȃvim, vb. pf. 1) aussöhnen; dva človeka, ki sta se skregala, zopet s.; bolnika z Bogom s.; s. se s kom, sich mit jemandem aussöhnen; z Bogom se s.; — 2) aufbewahren; dobro spravi denar, da ga ne izgubiš, da ti ga ne ukrade kdo! nedeljsko obleko v škrinjo s.; bolje je spravljeno jajce, kakor sneden vol, Npreg.-Met.; — einheimsen, einbringen; otavo smo o lepem vremenu spravili; — 3) (an einen Ort) schaffen, bringen, in einen Zustand versetzen; proč, s pota s., wegschaffen; z mize s., abräumen; vkup s., zusammenbringen; (s., versammeln, Meg.); vino ga je pod mizo spravilo; ni ga bilo domov s.; otroka spat s.; s. kaj v denar, etwas zu Gelde machen; vojsko na noge s., ein Heer mobil machen, Cig.; nič ni iz njega s., man kann nichts aus ihm ziehen; to ga bo spravilo pod zemljo, das wird sein Tod sein; na beraško palico s., auf den Bettelstab bringen; pod se, pod svojo oblast s., unter seine Gewalt bringen; v red s., in Ordnung bringen; na dan s., ans Tageslicht fördern; v zadrego s., in Verlegenheit bringen; — s. si, sich anschaffen, Npes.-Vraz; — s. se, sich fortmachen; glej, da se spraviš od tod! mache, dass du von hier fort kommst! skozi luknjo, na drevo se s., sich durch das Loch, auf den Baum hinaufarbeiten; s. se nad koga, sich über jemanden hermachen; s. se k čemu, sich an etwas machen; s. se k delu.
stẹsníti, -ím, vb. pf. verengen, einengen; — einschränken, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; človeško svobodo s., Cig.; stesnjena oblast, Cig.; — s. se, sich einschränken, Cig.
trímoštvọ, n. das Triumvirat: vrhovno oblast je imelo kmetsko trimoštvo, Levst. (Zb. sp.).
vȃrstvən, -əna, adj. Schutz-: varstvene priprave, nk.; — vormundschaftlich: varstvena oblast, DZ.
vrhǫ́vən, -vna, adj. übergeordnet, Ober-, nk.; vrhǫ̑vnọ vodstvo, die Oberleitung, Levst. (Cest.); vrhovna oblast v deželi, die Landeshoheit, Cig. (T.).