oblikoslóvje -a s (ọ̑) lingv. oblike v celoti: posebnosti oblikoslovja; arhaizmi v oblikoslovju
// nauk o besednih vrstah, oblikah, funkcijah: glasoslovje in oblikoslovje
♦ biol. morfologija; muz. nauk o (glasbenih) oblikah
morfologíja -e ž (ȋ) biol. veda o zgradbi in obliki organizmov, oblikoslovje: morfologija človeka; panoge morfologije / normalna, patološka, primerjalna morfologija
♦ geogr. geomorfologija; lingv. oblikoslovje
// knjiž. oblika, oblikovanost: osebki se razlikujejo po morfologiji / morfologija čela / morfologija jamskih prostorov, tal
oblikoslóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na oblikoslovje: oblikoslovna posebnost sklanjatve; izgovorne in oblikoslovne dvojnice