oblikoslôvje -a s (ȏ) jezikosl. oblike v celoti: posebnosti oblikoslovja;
arhaizmi v oblikoslovju // nauk o besednih vrstah, oblikah, funkcijah: glasoslovje in oblikoslovje
♦ biol. morfologija; glasb. nauk o (glasbenih) oblikah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
morfologíja -e ž (ȋ) biol. veda o zgradbi in obliki organizmov, oblikoslovje: morfologija človeka;
panoge morfologije / normalna, patološka, primerjalna morfologija
♦ geogr. geomorfologija; jezikosl. oblikoslovje// knjiž. oblika, oblikovanost: osebki se razlikujejo po morfologiji / morfologija čela / morfologija jamskih prostorov, tal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
oblikoslôven -vna -o prid. (ȏ) nanašajoč se na oblikoslovje: oblikoslovna posebnost sklanjatve;
izgovorne in oblikoslovne dvojnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.