oblikoslôvje -a s (ȏ)
jezikosl. oblike v celoti: posebnosti oblikoslovja; arhaizmi v oblikoslovju
// nauk o besednih vrstah, oblikah, funkcijah: glasoslovje in oblikoslovje
♦ biol. morfologija; glasb. nauk o (glasbenih) oblikah
morfologíja -e ž (ȋ) biol. veda o zgradbi in obliki organizmov, oblikoslovje: morfologija človeka;
panoge morfologije / normalna, patološka, primerjalna morfologija
♦ geogr. geomorfologija; jezikosl. oblikoslovje// knjiž. oblika, oblikovanost: osebki se razlikujejo po morfologiji / morfologija čela / morfologija jamskih prostorov, tal
oblikoslôven -vna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na oblikoslovje: oblikoslovna posebnost sklanjatve; izgovorne in oblikoslovne dvojnice