obmôlkniti -em [obmou̯kniti] dov., tudi obmolkníte; tudi obmolkníla (ó ȏ)
prenehati govoriti, navadno za krajši čas: ljudje so obmolknili; hotela je še nekaj povedati, pa je obmolknila, ko je vstopil oče; nenadoma so vsi obmolknili
// ekspr. prenehati oddajati glasove, šume: ptice so obmolknile / harmonika je že obmolknila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.