1. 1. javno slovesno dejanje v predpisani, ustaljeni obliki sploh: laični obredi pri podelitvi imena; poročni obred na magistratu; to so bili stari pravni obredi; obred promocije
   // javno versko dejanje v predpisani, ustaljeni obliki: udeležiti se obreda; duhovnik opravlja obrede / pogreb s cerkvenim obredom; verski obred / magični obredi prvotnih ljudstev
   ♦ etn. pomladanski obredi; ženitovanjski obred
   // ed., rel. skupek pravil, določil, po katerih se opravlja bogoslužje: v pravoslavni cerkvi se uporablja vzhodni obred; katoliška cerkev zahodnega obreda / opraviti mašo po vzhodnem obredu / velikonočni obred
2. 2. nav. šalj. dejanje, opravilo: večerja je pri nas družinski obred; umivanje las je zanjo pravi lepotni obred / obred pospravljanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

1. a) vzhodni del države, gorovja; cesta obide mesto po vzhodni strani / vzhodna Italija / vzhodna smer / veter piha z vzhodne strani z vzhoda; na vzhodno stran se razprostirajo gozdovi na vzhod, proti vzhodu
   // vzhodni veter
2. b) vzhodni mistiki / vzhodni fatalizem vzhodnjaški
   // vzhodni begunci; vzhodni blok blok vzhodnih držav; vzhodne države do 1990 evropske in azijske socialistične države vzhodno od Zvezne republike Nemčije in Avstrije pod vodstvom Sovjetske zveze; trgovina med vzhodno in zahodno Evropo / Vzhodni Berlin do 1990 del Berlina, ki je pripadal Nemški demokratični republiki; Vzhodna Nemčija do 1990 Nemška demokratična republika
   ● publ. vzhodna fronta fronta med nemško in rusko vojsko v prvi svetovni vojni; fronta med nemško in sovjetsko vojsko v drugi svetovni vojni; Vzhodna Indija nekdaj področje Indonezije, Indokine in Indije; publ. vzhodna politika politika zahodnih držav do vzhodnih in jugovzhodnih evropskih držav; publ. države na vzhodni polobli države v Evropi, Aziji, Afriki, Avstraliji
   ♦ astr. vzhodna točka točka vzhoda Sonca na obzornici ob enakonočju; fiz. vzhodna deklinacija; geogr. vzhodna zemljepisna dolžina zemljepisna dolžina vzhodno od začetnega poldnevnika; rel. vzhodni obred obred vzhodne cerkve; vzhodni razkol razcepitev krščanske cerkve na katoliško in pravoslavno leta 1054; vzhodna cerkev cerkev s središčem v vzhodnem rimskem cesarstvu ali od nje ustanovljena, odcepljena cerkev; zgod. vzhodno rimsko cesarstvo cesarstvo, ki je po delitvi rimskega cesarstva leta 395 obsegalo njegov vzhodni del s prestolnico v Carigradu

vzhódno prisl.: vzhodno od reke je ravnina; deset kilometrov vzhodneje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

1. a) zahodni del dežele; zahodna stran doline / zahodna Slovenija / zahodna smer / veter piha z zahodne strani z zahoda; na zahodni strani leži ravnina na zahodu
   // zahodni veter
2. b) zahodni strokovnjaki / zahodna miselnost zahodnjaška
   // zahodni blok blok zahodnih držav; zahodne države kapitalistične države zlasti Evrope in Severne Amerike; gospodarsko sodelovanje med vzhodno in zahodno Evropo / Zahodni Berlin do 1990 del Berlina, povezan z Zvezno republiko Nemčijo; Zahodna Nemčija do 1990 Zvezna republika Nemčija
   ● publ. zahodna fronta fronta med francosko in nemško vojsko v prvi svetovni vojni; fronta med nemško in angleško, francosko, ameriško vojsko v drugi svetovni vojni; publ. politični položaj na zahodni polobli v Južni, Severni Ameriki
   ♦ astr. zahodna točka točka zahoda Sonca na obzornici ob enakonočju; fiz. zahodna deklinacija; geogr. zahodna zemljepisna dolžina zemljepisna dolžina zahodno od začetnega poldnevnika; rel. zahodni obred obred zahodne cerkve; zahodna cerkev cerkev s središčem v zahodnem rimskem cesarstvu; zgod. zahodno rimsko cesarstvo cesarstvo, ki je po delitvi rimskega cesarstva leta 395 obsegalo njegov zahodni del s prestolnico v Rimu

zahódno prisl.: zahodno od vasi; kraj leži nekoliko zahodneje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

1. 1. rel. glavni verski obred, ki ga opravlja duhovnik pri oltarju: mašo bo opravil župnik / črna maša ki se opravlja v črnih oblačilih za umrle; nedeljska, slovesna maša; nova maša prva maša, ki jo opravi duhovnik po mašniškem posvečenju; zlata maša; tiha maša brez petja
   // ljudje gredo od maše; iti k maši; biti pri maši
   // besedilo za ta obred: knjiga obsega nedeljske in praznične maše
2. 2. muz. skladba na mašno liturgično besedilo: skladatelj je napisal tri maše / vélika maša
3. 3. nižje pog., z oslabljenim pomenom, v zvezi gôtova maša poudarja trditev: tako bo, pa gotova maša
   ● pog. dati za mašo dati honorar za mašo, ki naj jo opravi duhovnik po plačnikovem namenu; nar. mala maša praznik Marijinega rojstva 8. septembra; mali šmaren; nar. velika maša praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta; veliki šmaren; nar. med mašami čas od 15. avgusta do 8. septembra; ekspr. šiba novo mašo poje s strogo vzgojo se veliko doseže; mala maša za suknjo vpraša s septembrom se začenja hladno vreme

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

1. 1. nanašajoč se na obred: obredno besedilo / obredni jezik je bil takrat latinski; obredne knjige; obredna posoda; obredna oblačila / črnski obredni plesi; obredne maske
   ♦ etn. obredni kruh kruh, pečen ob krstu, poroki in za določene praznike; obredne pesmi
2. 2. ekspr. slovesen, svečan: oče je natakal vino z obrednimi kretnjami

obrédno prisl.: obredno si natlačiti pipo; obredno se posloviti
● biti obredno čist v judovski religiji biti tak, da sme opravljati verski obred ali se ga udeležiti; biti tak, da sme biti darovan pri verskem obredu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

1. 1. v nekaterih slovanskih državah, nekdaj vladar: ruski car; srbski car Dušan / star. beli car ruski
2. 2. star. cesar: francoski, turški car / pesn. pridi, pridi, višine car [sonce], med svoje služabnice zveste (O. Župančič)
   ● žarg., šol. zeleni car študent višjega letnika, ki vodi šaljivi obred sprejemanja brucov v študentovsko skupnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

1. 1. biti dejaven
   1. a) pri kakem delu, opravilu: opravljati izpit, tečaj; vse opravlja sam / opravlja mizarska in vrtnarska dela; opravljati poljska dela
   2. b) pri čem zahtevanem, pričakovanem: dobro opravlja svoje dolžnosti, naloge / revija uspešno opravlja svoje poslanstvo
2. 2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: opravljati izvidniške polete; opravljamo prevoze po naročilu; opravljati nadzorstvo nadzorovati; publ. plačila se opravljajo v dolarjih plačuje se
   // opravljati pogrebni obred / maturo je opravljal v juniju maturiral je
   // natančno, strokovno opravljati delo / opravljati učiteljsko službo; opravljati službo oskrbnika biti oskrbnik
   // bila je zdravnica, a poklica ni opravljala / mišica opravlja delo / opravljati malo, veliko potrebo
3. 3. imeti določen namen, določeno vlogo: to funkcijo opravlja investicijska banka / vse te naloge opravlja hrbtenica / informatorsko službo opravlja druga poslovalnica
4. 4. star. oskrbovati, skrbeti za: opravljati čebele, živino / kdo ti bo opravljal vrt / opravljati komu dediščino
5. 5. star. oblačiti: opravljati otroka; opravljati se za v mesto; zelo počasi se je opravljala / rad se je gosposko opravljal
   ● publ. vrsto let je uspešno opravljal naloge vodenja podjetja je uspešno vodil podjetje; zastar. sinovi so mu opravljali sitnosti povzročali; star. vse, kar je opravljal, je opravljal z ihto delal, počel
   ♦ fiz. sila opravlja delo; rel. opravljati devetdnevnico; opravljati božjo službo

opravljajóč -a -e: delal je kot čuvaj deset let, natančno opravljajoč svojo službo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

1. 1. navadno z določenim obredom dati, položiti truplo ali pepel koga v zemljo in ga pokriti: pokopati mrtve, ubite; pokopali so ga na domače pokopališče, v rodbinsko grobnico / pokopati po cerkvenem, civilnem obredu; pokopati z vojaškimi častmi / očeta smo pokopali pred desetimi dnevi
2. 2. nav. 3. os., ekspr., navadno v zvezi s pod seboj pokriti s seboj in s tem navadno povzročiti smrt: plaz je pokopal pod seboj skupino turistov; zrušila se je betonska streha in pokopala pod seboj sto ljudi / konj je pokopal jezdeca pod seboj
   // zasuti, prekriti: sneg je pokopal grmič pod seboj / val je pokopal čoln pod seboj zalil
3. 3. nav. 3. os., ekspr. povzročiti, da kdo umre: pokopala ga je huda bolezen, pljučnica / pokopala ga je pijača, žalost / dinozavre je pokopala njihova velikost
4. 4. ekspr. narediti, povzročiti, da
   1. a) je kdo deležen neprijetnih, hudih posledic: pokopala ga je neprevidnost, oholost; s to izjavo se je obtoženec dokončno pokopal
   2. b) kdo ne more, ne sme več opravljati svoje dolžnosti, funkcije: ta članek je urednika pokopal; politično se pokopati
   3. c) se kaj ne uresniči: to je pokopalo njihove ideje, načrte, želje / s tem si pokopal našo akcijo
   4. č) kaj preneha biti, obstajati: ta dogodek je pokopal vso njegovo srečo / dvostopenjski študij so na fakulteti pokopali pred desetimi leti
5. 5. ekspr. prenehati biti v stanju, kot ga nakazuje določilo: pokopati misli na beg; pokopati svoje upe, želje / v pijači je skušal pokopati te spomine / pokopali smo preteklost in začeli novo življenje; pokopati medsebojno sovraštvo
6. 6. krajši čas kopati: konj je pokopal s prednjima nogama / še to gredico moram pokopati
   ● star. nismo še pokopali vsega krompirja izkopali; pokopal ga je domači župnik obred, s katerim so ga pokopali, je opravil; ekspr. globoko je pokopala svoja čustva skrila, prikrila; ekspr. ti nas boš vse pokopala boš živela dalj kot mi; ekspr. nekatere ženske so bolnega soseda že dvakrat pokopale so že dvakrat začele govoriti, misliti, da je umrl; ekspr. ta stil so nekateri kritiki že hoteli pokopati razglasiti za nesodobnega; ekspr. dve ženi je že pokopal sta mu že umrli; knjiž., ekspr. pokopati kak dogodek v pozabo zavestno, hote pozabiti, se ga nehati spominjati; ekspr. to ga je v njihovih očeh pokopalo to je povzročilo, naredilo, da ga niso več cenili, spoštovali; da od njega niso več česa dobrega, ugodnega pričakovali; ekspr. marsikateri nadarjen človek se sam pokoplje povzroči, naredi, da se njegova nadarjenost ne uresniči

pokopán -a -o: pokopani načrti, upi; v tem grobu je pokopan njegov sin; spomniti se davno pokopane ljubezni; s tem je vse naše delo pokopano
● ekspr. za nas je on pokopan ne želimo imeti z njim več nobenih stikov, ne zmenimo se več zanj; ekspr. v zaporu je doživel, kaj se pravi biti živ pokopan biti popolnoma ločen od ljudi, življenja zunaj zapora

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

1. 1. oblačilo, perilo za preoblačenje: daj mu kaj preobleke; na potovanje je vzel malo preobleke
2. 2. oblačilo, v katero se kdo obleče, da ne bi bil prepoznan: spoznati koga kljub preobleki / morilec je prišel v preobleki inštalaterja / ribiška preobleka vohunske ladje jih ni preslepila; pren. on je romantičen človek v moderni preobleki
3. 3. glagolnik od preobleči: preobleka je končana
   ● redko usnjena preobleka stola je poškodovana prevleka; redko kupiti šest preoblek za blazino prevlek; ekspr. tuji pesniki v slovenski preobleki v slovenskem prevodu
   ♦ rel. (redovniška) preobleka obred, pri katerem se kandidat, novinec preobleče v redovno oblačilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

1. 1. navadno s črtami omejen prostor v obrazcih, poslovnih knjigah za vpisovanje podatkov; razpredelek, stolpec: izpolniti vse rubrike; razdeliti polo na rubrike; vpisati v rubriko; rubrika formularja; rubrike v knjigovodski knjigi
2. 2. stalni oddelek, stran s specializirano vsebino v časopisu, reviji; razpredelek, razdelek: odpreti novo rubriko; urednik rubrike / gospodarska, kulturna, lokalna, športna rubrika / časopisna rubrika
   // stalna radijska oddaja s specializirano vsebino: zabavna rubrika se je poslušalcem kmalu priljubila
   ● ekspr. igralka že nekaj let polni rubrike časopisov veliko pišejo o njej
   ♦ jur. marginalna rubrika kratka označba vsebine nad posamezno določbo zakona; rel. rubrika navodilo v liturgičnih knjigah, kako naj se obred, molitev opravlja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

1. 1. rel. prošnja za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: dati, dobiti blagoslov; dvigniti roke k blagoslovu; materin blagoslov / apostolski blagoslov papežev
   // v krščanstvu obred z znamenjem križa: blagoslov z monštranco / zvoniti k blagoslovu k popoldanskemu cerkvenemu opravilu
   // blagoslov oljk blagoslovitev
2. 2. vznes. kar povzroča srečo, korist: ta človek je blagoslov za hišo / na tej hiši počiva božji blagoslov; klicati blagoslov na polje srečo, obilje; občutiti blagoslov dela; Vse blagoslove tebi, Ljubljana! (I. Cankar)
   ● vznes. zakonski blagoslov otroci
3. 3. nav. iron. privoljenje, potrditev: dati blagoslov za kaj; Kar se je dotlej godilo več ali manj prikrito, je dobilo najvišji blagoslov (B. Ziherl)
   ♦ etn. hišni blagoslov podoba z nabožnim besedilom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

1. 1. rel. prositi za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: duhovnik je blagoslovil množico / ob slovesu ga je mati blagoslovila
   // v krščanstvu opraviti verski obred ob kakem predmetu: blagosloviti jedi, kapelico, zvon
2. 2. vznes., navadno v zvezi z bog podeliti komu srečo, obilje: bog te blagoslovi! / Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud ti nebo blagoslovi! (S. Gregorčič)
   ● ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; vznes. Bog je blagoslovil njun zakon imela sta dosti otrok

blagoslovljèn -êna -o tudi blagoslóvljen -a -o 
1. 1. deležnik od blagosloviti: blagoslovljena sveča, voda / njihovo prizadevanje je bilo blagoslovljeno / vznes. njegova žena je blagoslovljena, je v blagoslovljenem stanju noseča
2. 2. vznes. slavljen, hvaljen zaradi sreče, ki jo daje: blagoslovljeni kraji, kjer sem preživel mladost; blagoslovljene tiste ure!

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

1. 1. ekspr. izhod iz negativnega, neugodnega stanja: vstajenje iz sužnosti / klicati k vstajenju; verovati v vstajenje naroda / vstajenje zatiranih
2. 2. v krščanstvu ponovna združitev duše s spremenjenim telesom ob koncu sveta: verovati v vstajenje mrtvih; smrt in vstajenje / Kristusovo vstajenje vstajenje Kristusa tretji dan po smrti
   // rel. obred na praznik Kristusovega vstajenja: imeti vstajenje na veliko noč zjutraj; iti, zvoniti k vstajenju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

1. 1. javna, po določenem postopku dana obljuba ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesna izjava: opraviti zaprisego; zaprisega pri zastavi; obred zaprisege; obrazec za zaprisego
2. 2. glagolnik od zapriseči: sodnikova zaprisega priče / krivična zaprisega prisega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

1. 1. v različnih religijah slavnostni obred dajanja darov božanstvu: opraviti daritev; poganske daritve / klavna, pitna, žgalna daritev; v krščanstvu sveta daritev maša
   // vznes. požrtvovalno delo, žrtvovanje: Daritev bodi ti življenje celo (S. Gregorčič)
2. 2. glagolnik od dariti: daritev posestva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

1. 1. knjiž. uradna potrditev: to je bila konfirmacija obstoječega pravnega reda
2. 2. rel. birmi podoben obred pri protestantih: pastor ga ni hotel pripustiti h konfirmaciji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

1. 1. v krščanskem okolju obred, s katerim se kdo sprejme med kristjane: nesti otroka h krstu; dobiti ime pri krstu / biti pri krstu biti krščen
   ♦ rel. prvi od sedmih zakramentov katoliške cerkve
2. 2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom podelitev imena pri slavnostni predaji v uporabo: krst ladje, tovarne
3. 3. ekspr., navadno s prilastkom dogodek, ki simbolizira začetek, nastop kake dejavnosti: prestal je svoj govorniški, politični krst; smučarski krst / lovski krst
   ● ekspr. noben krst ni mogel več pomagati nihče; ekspr. igra je doživela svoj odrski krst bila je prvič uprizorjena; ekspr. prestati ognjeni krst prestati prvo bitko; ekspr. živega krsta nisem videl nikogar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

1. 1. lit. srednjeveško dramsko delo, ki obravnava snov iz biblije: igrati, uprizoriti misterij; božični, velikonočni misteriji; misteriji, mirakli in moralitete
2. 2. v nekaterih orientalskih in antičnih religijah tajni verski obred, dostopen samo nekaterim: udeleževati se misterijev / elevzinski misteriji pri starih Grkih slavje s skrivnostnimi verskimi obredi v mestu Elevsina v čast boginjama Demetri in Persefoni
3. 3. knjiž., navadno s prilastkom skrivnost, nedoumljivost: verjeti v misterij umetnosti; življenje je velik, globok misterij; misterij narave, smrti / ekspr. razkrili so misterij letalske nesreče; misteriji mesta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

1. 1. kar kdo opravlja, dela: to opravilo ga veseli; zmotiti koga pri važnem opravilu; odgovorno, težko opravilo; tudi njihovo opravilo je častno / nabiranje jagod je prijetno opravilo / mn.: drobna opravila; pomladanska opravila v vinogradu / mn.: domača opravila; biti spreten za mehanična opravila
2. 2. rel. verski obred, zlasti maša: opravilo je končano in ljudje se razhajajo; prihajati k opravilu; slovesno opravilo / popoldansko opravilo / v tej cerkvi je le redkokdaj opravilo
3. 3. nav. mn., star. opravek: opravila so ga zadržala; nujna opravila / iti po svojih opravilih / službena opravila
4. 4. nav. mn., knjiž., s prilastkom delovanje, funkcija: na ta telesna opravila človek ne more neposredno vplivati; življenjska opravila v organizmu so prenehala; opravila možganov
5. 5. knjiž., redko glagolnik od opraviti: opravilo naloge
   ● star. njeno edino opravilo je bilo varovanje otrok naloga, dolžnost; star. spoznal je, da ima opravila s čudnim človekom opravka; star. imam mnogo opravila dela; star. napadalec je mislil, da bo imel z menoj lahko opravilo da me bo lahko premagal; star. s tem si mi naložil težko opravilo nalogo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

1. 1. obred: poročni ritual; ritual inavguracije / religiozni rituali
2. 2. ed. verski obredi, bogoslužje: veličasten ritual / indijski kultni ritual; pren. življenjski ritual kmečkega človeka
3. 3. dejanje, opravilo: kopel je njegov vsakdanji ritual
   ♦ rel. izdati nov ritual obrednik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

1. 1. v različnih religijah slavnostni obred dajanja žrtev, darov božanstvu: svečenik je opravil žrtvovanje; ob zmagah so prirejali žrtvovanja konj
2. 2. glagolnik od žrtvovati: žrtvovanje božanstvu / na freski je upodobljeno žrtvovanje Ifigenije / žrtvovanje lastnih interesov za višje cilje / njegovo življenje je bilo nesebično žrtvovanje za druge

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.