obrèd, -rę́da, m. die Ceremonie, Cig., Jan., nk.; iti k sveti maši in k svetim obredom, Št.-Mik.; obredi, der Ritus, die Liturgie, Cig. (T.); das Ceremoniell, Cig. (T.).
običȃj, m. der Brauch, die Sitte, Št.-Cig., Jan.; dvorski o., die Hofetikette, Jan. (H.); — = obred, C.
ceremǫ́nija, f. die Ceremonie; — prim. obred.