feržmaganje -a (feržmagajne, feržmaganje, feržmaajne, feržmaane) samostalnik srednjega spola1. kazanje zelo negativnega odnosa do koga, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti, z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramotenje, zasramovanje
2. dajanje neresničnih, zlonamernih izjav, s katerimi se komu jemlje ugled, in/ali izražanje, da je kdo kriv za kaj; SODOBNA USTREZNICA: obrekovanje, obsojanje
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kleveta, f. = obrekovanje, Zora; — stsl.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
obrekovȃnje, n. das Verleumden.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ogrizávanje -a s obrekovanje: Vſzáko ogrizávanye naſſe poſtenyé poménsáva KŠ 1754, 177; Tá dejte i vſze ogrizávanye KŠ 1771, 705; Zapovidáva pa praviczo gúcsati, I ogrizávanye nazáj potégnoti KM 1783, 276; Csi kaj krivoga po ogrizávanyi drügim prepovidávamo KŠ 1754, 56
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ogrizávstvo -a s obrekovanje: Nega tam lüdi prekléſztva, Ni hüdoga ogrizávſztva BRM 1823, 245
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
razláčanje -a s obrekovanje: ſze zapovidáva razlácsanya nazáj potégnenyé KM 1783, 45
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.