blamȋrati -am dov. in nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
feržmaganje -a (feržmagajne, feržmaganje, feržmaajne, feržmaane) samostalnik srednjega spola1. kazanje zelo negativnega odnosa do koga, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti, z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramotenje, zasramovanje
2. dajanje neresničnih, zlonamernih izjav, s katerimi se komu jemlje ugled, in/ali izražanje, da je kdo kriv za kaj; SODOBNA USTREZNICA: obrekovanje, obsojanje
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
klevẹ̑ta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
kleveta, f. = obrekovanje, Zora; — stsl.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
láž Frazemi s sestavino láž:
debéla láž,
dobíti kóga na láži,
kosmáta láž,
košáta láž,
postáviti kàj na láž,
postáviti kóga na láž,
postávljati kàj na láž,
postávljati kóga na láž,
ujéti kóga na láži
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
obmetávanje Frazemi s sestavino obmetávanje:
obmetávanje z blátom
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
obrekoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na obrekovanje: obrekovalni članki / obrekovalni ton izjave / obrekovalna gonja proti naši državi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
obrekovánje -a s (ȃ) glagolnik od obrekovati: pogovor se je začel spreminjati v obrekovanje;
z obrekovanjem manjšati komu ugled;
obrekovanje članov odbora / obrekovanje naše oblasti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
obrekovánje -a
s dajanje neresničnih, zlonamernih izjav, s katerimi se jemlje komu ugled![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024
obrekovȃnje, n. das Verleumden.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
obrekovánje -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
obrekováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; obrekovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ sosede
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ogrizávanje -a s obrekovanje: Vſzáko ogrizávanye naſſe poſtenyé poménsáva KŠ 1754, 177; Tá dejte i vſze ogrizávanye KŠ 1771, 705; Zapovidáva pa praviczo gúcsati, I ogrizávanye nazáj potégnoti KM 1783, 276; Csi kaj krivoga po ogrizávanyi drügim prepovidávamo KŠ 1754, 56
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ogrizávstvo -a s obrekovanje: Nega tam lüdi prekléſztva, Ni hüdoga ogrizávſztva BRM 1823, 245
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
oprávljanje2 tudi opravljánje -a s (á; ȃ) glagolnik od opravljati2: ne mara opravljanja;
opravljanje in obrekovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pleskati ► pˈlėːskat -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pleskniti ► pˈleːskėnt -knen dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
preklícati -klíčem dov., preklícala in preklicála (í ȋ) 1. razglasiti kaj za neveljavno: vlada je preklicala vrsto ukrepov;
preklicati imenovanje, oporoko, pooblastilo / preklicati ček; dati preklicati izgubljene dokumente; preklicati v časopisu 2. razglasiti vest, trditev za neresnično, navadno v časopisu: preklicati novico;
zahtevali so, da obrekovanje prekliče;
preklicati žalitev / ekspr. prekliči, kar si rekel, drugače boš tepen / javno preklicati 3. z izjavo sporočiti prenehanje vztrajanja pri čem: preklicati sklep / preklicati odpoved, odstop / preklicati (svojo) udeležbo na dirkah odpovedati// prenehati priznavati kaj, odpovedati se čemu: pod grožnjo grmade je preklical svoje prepričanje; prigovarjal jim je, naj prekličejo zmote 4. razglasiti prenehanje odgovornosti za dejanje kake osebe v zvezi s premoženjem: preklicati svojega moža;
zagrozil je sinu, da ga bo preklical // pravn. odvzeti poslovno sposobnost: sodišče ga je preklicalo zaradi pijanstva 5. pravn., nekdaj odvzeti pravno varstvo: preklicali so ga in izgnali preklícan -a -o
1. deležnik od preklicati: preklicana žalitev; preklicano pooblastilo
2. presnet, preklet: zaradi teh preklicanih vozičkov ne bodo dosegli norme; niti en dan nam to preklicano vreme ni prizaneslo
preklícano prisl.
1. zelo, hudo: preklicano smo se trudili; nanjo je bil preklicano ponosen; preklicano dolgo je trajalo
2. v členkovni rabi izraža presenečenje: preklicano, težko je
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
razláčanje -a s obrekovanje: ſze zapovidáva razlácsanya nazáj potégnenyé KM 1783, 45
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
razpleskati ► respˈlẹːskat -an dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
splétka -e ž (ẹ̑) nav. mn., nav. ekspr. zvijačno, zahrbtno dejanje proti komu: kovati, napletati, snovati spletke;
obrekovanje in spletke / družinske, ljubezenske, politične spletke / zakulisna spletka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
tožárjenje -a s (á) glagolnik od tožariti: odvaditi otroke tožarjenja;
kaznovati koga za tožarjenje;
tožarjenje in obrekovanje / tožarjenje za mejo; stroški tožarjenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
vík Frazemi s sestavino vík:
dvígniti vík in krík,
vik in krik,
vík in krík,
zagnáti vík in krík
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
žaljív žaljíva žaljívo pridevnik [žaljíu̯ žaljíva žaljívo] 1. ki navadno na neprimeren, nespoštljiv način govori, dela kaj z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak1.1. ki kaže, izraža tako neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje
STALNE ZVEZE: žaljiva obdolžitev ETIMOLOGIJA: ↑žaliti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
življênje Frazemi s sestavino življênje:
bíti na prágu življênja,
bòj na življênje in smŕt,
bojeváti se na življênje in smŕt,
boríti se na življênje in smŕt,
dragó prodáti svôje življênje,
ígra z življênjem,
igránje z življênjem,
igráti na življênje in smŕt,
igráti se z življênjem,
igráti se z življênji,
kóckanje z življênjem,
kóckati z življênjem,
kóckati z življênji,
na prágu življênja,
na življênje in smŕt,
níhati med življênjem in smŕtjo,
plačáti kàj z življênjem,
poslávljati se od življênja,
poslovíti se od življênja,
postáviti življênje na kócko,
postávljati življênje na kócko,
prebíjati se skozi življênje,
spopádati se na življênje in smŕt,
užívati življênje z velíko žlíco,
v cvétu življênja,
viséti med življênjem in smŕtjo,
vzéti kómu življênje,
vzéti si življênje,
življênje iz dnéva v dán,
življênje iz kóvčka,
življênje iz rôk v ústa,
življênje kóga je na nítki,
življênje kóga visí na lásu,
življênje kóga visí na nítki,
življênje na korúzi,
življênje na lúni,
življênje na túj račún,
življênje na velíki nôgi,
življênje ob krúhu in vôdi,
življênje od dánes do jútri,
življênje v sénci smŕti,
življênje v slonokoščénem stôlpu,
življênje za rešêtkami
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.