ináčica -e ž (ȃ) vsaka od nebistveno različnih oblik kakega pojava ali stvari, zlasti umetniškega dela: primerjati obe inačici pesmi; starejša inačica drame je tudi ohranjena; inačica besede; sliki sta inačici na isto temo; o dogodku je krožilo med ljudmi več inačic / za opravljanje tega giba je več inačic različnih možnosti
// v prislovni rabi boj za obstanek se kaže v naravi v najrazličnejših inačicah; v prvotni inačici je pesem obsegala samo tri kitice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.