abecéda Frazemi s sestavino abecéda:
bojeváti se z abecédo čésa,
boríti se z abecédo čésa,
naučíti kóga abecéde čésa,
naučíti se abecéde čésa,
ne obvládati niti abecéde čésa,
ne poznáti niti abecéde čésa,
poznáti abecédo čésa,
seznaníti se z abecédo čésa,
seznánjati kóga z abecédo čésa,
učíti kóga abecéde čésa,
učíti se abecéde čésa,
začéti z abecédo čésa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
feržmaganje -a (feržmagajne, feržmaganje, feržmaajne, feržmaane) samostalnik srednjega spola1. kazanje zelo negativnega odnosa do koga, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti, z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramotenje, zasramovanje
2. dajanje neresničnih, zlonamernih izjav, s katerimi se komu jemlje ugled, in/ali izražanje, da je kdo kriv za kaj; SODOBNA USTREZNICA: obrekovanje, obsojanje
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
hlapčevánje hlapčevánja samostalnik srednjega spola [hlapčevánje] 1. nekdaj služenje hlapca
2. slabšalno pretirano uslužno, ponižno vedenje
FRAZEOLOGIJA: Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. ETIMOLOGIJA: ↑hlapčevati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
hlápec hlápca samostalnik moškega spola [hlápəc] 1. nekdaj moški, najet za delo, zlasti na kmetiji
2. slabšalno kdor se vede pretirano uslužno, ponižno; SINONIMI: navadno slabšalno hlapček, slabšalno plazilec
3. stolu podobno kmečko orodje za oporo pri spravljanju česa v kozolec
FRAZEOLOGIJA: kot hlapec Jernej, Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni. ETIMOLOGIJA: = star. hrv. hlȁpac, češ. chlapec ‛fant’ < pslov. *xolpьcь iz *xolpъ ‛sluga, suženj, fant’, morda iz *xoli̋ti v pomenu ‛striči’, prvotno torej ‛ostrižen mladenič’, ker je otrok formalno postal fant po prvem, obrednem striženju - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
kazánje Frazemi s sestavino kazánje:
kazánje s pŕstom na kóga/kàj
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
masturbácija -e ž (á) (spolno) samozadovoljevanje: poskusiti z masturbacijo;
moška, ženska masturbacija;
masturbacija in oralni seks / obsojanje masturbacije / ekspr. intelektualistična, verbalna masturbacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
obsójanje -a s (ọ́) glagolnik od obsojati: nekritično obsojanje / obsojanja vredna popustljivost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
obsójanje -a
s
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024
obsojanje s, judicium, ſodba,
obſojanîe, prauda, rihta, ṡaſtopnoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
obsójati -am nedov. -ajóč; -an -ana; obsójanje (ọ́) koga česa ~ sina lahkomiselnosti; obsojati koga/kaj ~ rasistično politiko; po krivem ~ sosedo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
sámooskrúmba -e ž (ȃ-ȗ) knjiž. (spolno) samozadovoljevanje: obsojanje samooskrumbe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
sramôten -tna -o prid., sramôtnejši (ó) ki ni v skladu s človekovim dostojanstvom, ponosom: sramoten beg;
kesati se sramotnega dejanja, ravnanja;
tako malomarno delo je sramotno / skleniti sramoten mir; sramotna kapitulacija // ki vzbuja prezir, obsojanje: ta poklic so imeli za sramoten; sramotna afera, zadeva; ekspr. kar dela z njo, je naravnost sramotno / ekspr. sramotno neznanje zelo veliko
● ekspr. kmetijo je prodal za sramoten denar pretirano majhen znesek; sramotni oder nekdaj oder, na katerega so postavljali ljudi za kazen; publ. nikoli več se ne bo rešil tega sramotnega pečata te sramotesramôtno prisl.:
sramotno pobegniti; sramotno se je pustil prevarati; sramotno nizko plačilo; sam.: narediti kaj sramotnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
zasramováti -újem nedov. (á ȗ) navadno z besedami, ki vzbujajo prezir, obsojanje, jemati komu ali čemu ugled, veljavo: zasramovati nasprotnika / zasramovati materni jezik; zasramovati resnico zasramováti se knjiž.
začutiti sram: zasramovati se svojega dejanja / zasramovati se pred kom
zasramován -a -o:
zasramovan človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.