Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

álfa -e tudi -- ž (ȃ)
prva črka grške abecede: alfa [α], beta, gama
 
ekspr. to je alfa in omega znanosti temeljna, glavna stran
ferít -a m (ȋ)
1. nav. mn., kem. spojina železovega oksida in oksida kake druge kovine z izrazitimi magnetnimi lastnostmi: manganov ferit; proizvodnja feritov in magnetov; uporaba feritov v elektroniki
2. metal. čisto železo, obstojno pod 910 °C:
indantrén -a m (ẹ̑)
kem. obstojno organsko sintetično barvilo, zlasti za tekstilne izdelke: barvati z indantrenom; v prid. rabi: indantren barvila
metilénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na metilen: metilenska skupina / metilensko modrilo obstojno modro barvilo za barvanje mikrobov, tkanin
modrílo -a s (í)
1. nekdaj sredstvo, ki naredi bele tkanine bolj bele: beliti perilo z modrilom; predalčki s škrobom in modrilom
2. zastar. ličilo modre barve: oči si je podčrtala z modrilom
3. modro barvilo: prekriti z modrilom
♦ 
kem. berlinsko modrilo umetni pigment modre barve; kobaltovo modrilo pigment v kobaltu modre barve; metilensko modrilo obstojno modro barvilo za barvanje mikrobov, tkanin
obstójen1 -jna -o prid. (ọ́ ọ̄)
1. ki kljub neugodnim okoliščinam dalj časa ne spremeni svojih bistvenih lastnosti, značilnosti: blago obstojnih barv / pri visokih temperaturah obstojen lak; proti vlagi obstojna snov odporna; tako jeklo je na zraku dobro obstojno
 
teh. v ognju obstojen ki pri visoki temperaturi ne spremeni svojih lastnosti
// ki ne spremeni svojih bistvenih lastnosti, značilnosti sploh: kemično obstojna spojina
2. ki se dalj časa ne pokvari, ne uniči: shranjevanje manj obstojnih pridelkov; pivo je obstojno nekaj mesecev; industrijsko pripravljena živila so bolj obstojna / preproge iz sintetičnih vlaken so zelo obstojne trpežne
● 
zastar. alkohol je obstojni del vina sestavni
reaktíven -vna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na aktivnost kot posledico določenega dejstva, odziven: v prvih mesecih je dojenček predvsem reaktivno bitje; gledališko občinstvo je bilo zelo reaktivno / reaktivna sposobnost tkiva
2. nanašajoč se na silo, ki deluje v nasprotni smeri od smeri curka iztekajočega plina, tekočine: reaktivni pogon / reaktivni motor / reaktivno letalo
3. kem. ki (lahko) povzroči (kemično) reakcijo: reaktivni elementi; snov je reaktivna / reaktivno barvilo barvilo, ki se brez dodatnih snovi spoji s (tekstilnimi) vlakni v obstojno spojino / kemično reaktiven
želézo -a s (ẹ́)
najbolj razširjena težka kovina srebrno bele barve: pridobivati železo; rja razjeda železo; taliti železo; krhko, lomljivo, trdo železo; vroče železo; livarna železa; zlitine železa in drugih kovin; predmeti iz železa; ekspr. tega pa ne bo vzdržal, saj ni iz železa; železo in jeklo / kovati, piliti, stružiti, valjati železo / lito železo oblikovano z ulivanjem v forme; z višjim odstotkom ogljika za ulivanje
// pog. železen predmet: udaril ga je z železom; z razbeljenim železom vžigati znamenja
// predmeti, izdelki iz železa: topot konj se je mešal z žvenketom železa / zbirati staro železo
● 
ekspr. imeti dve železi v ognju dva načrta hkrati za dosego kakega cilja; ekspr. ta avtomobil je za (med) staro železo je dotrajan, neuporaben; preg. kuj železo, dokler je vroče vplivaj na koga, kaj, dokler je mogoče; takoj izkoristi vsako ponujeno ugodnost
♦ 
metal. surovo železo ki pride iz plavža; železo alfa in alfa železo čisto železo, obstojno pod 910 °C; min. meteorsko ali izpodnebno železo iz meteoritov; telursko železo železo zemeljskih kamnin, zemeljsko železo; teh. betonsko železo za v beton; kotno železo navadno kovinska palica, v prerezu podobna črki L; okroglo železo železna palica, ki ima v prerezu obliko kroga; palično železo v obliki palic
žvepláti -ám nedov. (á ȃagr.
1. škropiti, posipavati s sredstvi, ki vsebujejo žveplo: žveplati vinsko trto; žveplati proti pepelasti plesni
2. razkuževati z žveplovim dimom: žveplati klet, sode / žveplati fige, slive; žveplati hmelj, tobak
3. navadno v zvezi žveplati vino z dodajanjem spojin štirivalentnega žvepla delati, da je vino obstojno in ohrani sortne značilnosti: žveplati bela vina

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

obstójno nač. prisl. -ej(š)e (ọ́; ọ́) ~ obarvana tkanina

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024

ferít -a m
metal. čisto železo, obstojno pod 910 °Cpojmovnik
SINONIMI:
metal. alfaželezo, metal. železo alfa

Geološki terminološki slovar

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

žvêplo álfa -a -- s

Geografski terminološki slovar

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

družínska kmetíja -e -e ž

Planinski terminološki slovar

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

v vôdi obstójno barvílo -- -- -ega -a s

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Razlaga pridevnika »proaktiven«

V moji stroki, knjižničarstvu, je v novo nastajajočih priporočilih za splošne knjižnice večkrat omenjen pridevnik "proaktiven", ki zveni, kot da se bo vsak čas razpočil od aktivnosti. Seveda se ni prvič pojavil v knjižničarstvu, na Wikipediji npr. že obstaja članek pod naslovom Proaktivnost na delovnem mestu. Kot nasprotni izraz proaktivnosti je v prispevku omenjena reaktivnost, citiram: "Nasprotno proaktivnemu vedenju je reaktivno vedenje. Reaktivno vedenje vključuje pasivno čakanje, da se nekaj zgodi ..." Poleg proaktivnega vedenja v Wikipediji navajajo tudi proaktivno osebnost, ki jo avtor seveda detajlno obrazloži. Moje vprašanje se glasi: Kakšna je pomenska razlika med pridevnikoma AKTIVEN in PROAKTIVEN? Meni se na prvo žogo zdi "proaktiven" samo napihnjena pogruntavščina z željo, napraviti besedilo bolj imenitno, v duhu z novimi (neoliberalnimi?) časi, v resnici pa gre zgolj za dobri stari aktivni odnos, aktivno osebnost ipd. Tudi mi ni jasno, kako da se kot nasprotni izraz pojavi reaktivnost. Kaj je z neaktivnostjo oziroma pasivnostjo?

Stičnost tilde

Vijuga (tilda) kot znak za podobno se uporablja v enačbah nestično. Ali to velja tudi, če se jo uporabi v besedilu? Na primer:

  • Diploidna celica pri človeku vsebuje ~ 7/~7 pg DNA.
  • Obstojno ~ 1 mesec.
  • Obstojno ~1 mesec.

Seveda bi bilo bolje z besedo, ampak če se vseeno odločimo za znak – kako (s presledkom ali brez).

Število zadetkov: 16