Pri branju novinarske novice so se oglasili prebivalci Goričkega, ki se jim pridevniška oblika goričanski zdi tuja, saj uporabljajo obliko gorički. Kakšno je vaše mnenje?

Pri pisanju doktorske disertacije se je pojavil pomislek o ustreznosti izrazov besedne družine tretirati (rastline), torej tretiranje (rastlin), tretma (rastlin), tretirana (rastlina) ipd. Vzrok naj bi bil tujejezični (angleški) izvor besede. Predlagana je bila zamenjava z izrazom izpostaviti (rastlino čemu), torej izpostavljanje (rastline čemu), izpostavljena (rastlina), vendar je izražen dvom o ustreznosti besednih zvez, kot so izpostavitevrastline (kadmiju) za tretiranje rastline (s kadmijem).

Vprašanje je torej: »kako pravilno prevesti besedi tretiranje in tretma« (ki imata v SSKJ oznako publ.) in če je »uporaba teh dveh besed v slovenskih tekstih dovoljena«.

Pri maši molimo nicejsko-carigraisko veroizpoved, v kateri je tudi uradno besedilo in pričakujem vstajenja mrtvih in življenja v prihodnjem veku. Moje mnenje je, da bi bila ustreznejša raba tožilnika. Kakšno je vaše mnenje?

Zanima me, kako sklanjamo dva priimka ene moške osebe? Npr.: * Srečal sem Tadeja Mohor Ivačiča. * Srečal sem Tadeja Mohorja Ivačiča. Oz. pri navajanju: * ... mnenje Potočnik Dajčmana (2007) * ... mnenje Potočnika Dajčmana (2007) ... Ali bi nam glede na že objavljeni odgovor v zvezi s pregibanjem tujih dvojnih imen (Dvojna francoska imena tipa »Jean Paul« in njihovo pregibanje) priporočili, da v imenu Jeppe Tranholm-Mikkelsen sklanjamo oba priimka (Jeppeja Tranholma-Mikkelsena) ali samo zadnjega (Jeppeja Tranholm-Mikkelsena)?

Božjast je, kot veste, sinonim za epilepsijo. Se pa meni, kot bolniku z epilepsijo, zdi izraz božjast nekoliko zastarel in s slabšalnim prizvokom. To je zgolj moje osebno mnenje, kar še seveda ne odloča o samem statusu besede. V SSKJ-ju ni nobene opombe, kot da bi bil ta izraz zastarel ali slabšalen, medtem ko izraz epilepsija ima opombo za medicinski izraz. Torej sklepam, da je izraz božjast še vedno bolj v rabi kot epilepsija? Že sam izraz božjast pove, da so imeli v preteklosti bogovi prste vmes, ampak danes je vsem jasno, da temu ni tako. Zato se mi zdi ta izraz bolj zastarele narave.

Kaj vi menite?

V knjigi Joga v vsakdanjem življenju in na spletu opažam različne zapise poimenovanj jogijskih asan in položajev -- glede zapisa z veliko/malo začetnico, pisanja skupaj/narazen in zapisovanja glasov s črkami oz. prečrkovanja, npr.

• Viparitkarni mudra
• Viparita karani mudra
• Viparita Karani mudra
• viparitkarni mudra

in

• Khatu Pranam
• katupranam

Takih primerov je še veliko.

Prosim vas za mnenje o tem, kateri zapisi so z vidika Slovenskega pravopisa najustreznejši.

Vem, da ste že izrazili svoje mnenje glede izgovorjave kratic, pa vendar glede teh obstaja nekaj izjem (npr. BBB izgovarjamo bi bi si, PC kot pi si itd. Ali je po vašem mnenju tudi QR takšna izjema? V času kolesarske dirke TDF namreč dnevno poslušamo ku ar koda, čeprav sam trdim, da je pravilno ku er in sem na to tudi opozoril novinarje.

Mislim, da je pravilno:

• eksprimiran (ne pa ekspresiran)
• kolabirati (ne pa kolapsirati)

Prosim za vaše mnenje.

Je besedna zveza biti mnenja ustrezna ali je bolje uporabljati meniti?

V Pravopisu (2001) je pri iztočnici meníti napisano:

meníti neobč.: menijo, da to ni bila samo nesreča mnenja so; menim, da imate prav mislim;

pri iztočnici mnênje pa:

publ. bili so mnenja, da to ni bila samo nesreča menili so

Opažam, da se v literaturi uporabljata strokovna izraza: etnocentrističen in etnocentričen. V Gigafidi sem našla 18 zadetkov za etnocentrističen in 132 zadetkov za etnocentričen. Ko sem iskala zadetke *centričen in *centrističen v slovarju na Franu, sem našla precej več besed z uporabo *centričen. Toda ker gre za uporabo besede v strokovnem besedilu, ne bi rada uporabila napačne besede, zato me zanima vaše mnenje.

Ob požaru na Krasu se v medijih pojavljajo različne oblike imena za gasilsko letalo znamke Canadair. Kako besedo pravilno naglasimo (in zapišemo) in izgovorimo?

Zanima me, katera oblika je za izražanje mnenja bolj primerna: po moje ali po mojem.

Zanima kakšen je pravilni kratek zapis člena zakona, ki vsebuje navedbo člena, odstavka, alineje (in točke) določenega zakona Izmišljen primer: tretja točka druge alineje četrtega odstavka sedemnajstega člena Zakona o kazenskem postopu. Je pravilen zapis čl. 17/IV-2.3 ZKP? Ali so ločila neustrezno postavljena?

Najprej se vam najlepše zahvaljujem za priporočila, ki ste jih pripravili na strani Fran, različica covid-19 (7.1). Želela bi še vaše mnenje glede slovenskega poimenovanja DCP. V angleščini kratica pomeni Digital Covid Certificate. Uporablja se tudi EU DCP = EU Digital Covid Certificate.

Kako to pravilno zapisati v slovenščini? Sama se nagibam k izrazu (evropsko) digitalno kovidno potrdilo. Na spletu najdemo različne zapise:

• Evropsko digitalno covid potrdilo (z veliko začetnico),
• EU covid digitalno potrdilo,
• potrdilo DCP,
• EU Digitalno COVID potrdilo,
• EU covid potrdilo ...

Mene zanima ali se nogometno evropsko ligo prvakov piše z veliko ali malo začetnico. Opažam, da skoraj vsak članek piše drugače. Zdelo bi se mi, da se piše z veliko, saj je ime prireditve, vendar se mogoče motim. Kakšno je vaše mnenje?

Vedno večkrat vidim zapise v stilu: Udeleženci_ke naj se zberejo v avli. Zanima me, če je to res potrebno.

Saj sem poiskal odgovor o narekovajih v vaših dosedanjih odgovorih, a imam vseeno vprašanje. Rad bi vaše mnenje, ali je glede narekovajev sprejemljiv način, ki ga uporabljam pri izdajanju revij in knjig pri založbi Novi svet.

Narekovaje ribja kost » « uporabljam samo za premi govor. Za navednice besedila, ki ni premi govor, uporabljam vejične narekovaje “ ”, te prav tako za notranje navajanje. Če pa pridejo navednice še znotraj teh, dam enojne vejične narekovaje ʻ ʼ. Znak za apostrof mi oblikovno ni všeč. Primer: Tedaj mu je Tone zabičal: »Mar ti nisem že tolikokrat rekel: “Ne hodi mi po mojih ʻtacahʼ, saj imaš svoje!”«

• V slovenščino je pravljica C. Collodia Pinokio prevedena kot Ostržek, tudi Bralna značka Slovenije ima za ikono italijanski literarni lik, ki ima, žal, negativen simbolni kapital v javnosti -- lažnivec (W. Disney). Kulturna anomalija je, da so ob številnih izvirnih literarnih likih s pozitivno konotacijo (npr. Ciciban, Kosovirja, Pedenjped, Sapramiška idr.) izbrali – literarni lik, ki v splošni javnosti ima negativno konotacijo.

• Vendar je vprašanje drugačno: italijanski kolegi s področja mladinske literarne vede, so me opozorili na pozitvno podstat Pinokia, ki se je izgubila v prevodu. "Oče" Pinokia, Giuseppe, ustvari dečka iz kosa lesa -- pinije (to je motiv demiurga, boga, Prometeja ...). Pomembno je, da je Pinokio narejen iz pinije. To je najbolj plemenito drevo iz katerega so delali violine stradivarke.

Pri poučevanju študente vljudno opomnim, da je je poimenovanje Pionikio (stradivarke) – izgubljen v prevodu – Ostržek ("olupek").

Zanima me vaše mnenje o negativni konotaciji besede Ostržek, izgubljeni konotaciji v prevodu Pinokio (pinija, stradivarke).

Večkrat se vozim mimo Kraljestvene dvorane Jehovih prič in vedno mi pade v oči kraljestvena. Zveni mi zelo tuje. Prosim za vaše mnenje.

Zanima me vaše mnenje glede pisanja z veliko/malo začetnico različnih programov v izobraževanju odraslih: (1) Kako zapisujemo javnoveljavne programe za odrasle, npr. program osnovna šola za odrasle, po katerem se pridobi javnoveljavna izobrazba? (2) Kako zapisujemo javnoveljavne programe, po katerih se ne pridobi javnoveljavne izobrazbe, npr. Začetna integracija priseljencev, Slovenščina kot drugi in tuji jezik, Projektno učenje za mlajše odrasle ...? (3) Kako zapisujemo neformalne izobraževalne programe, ki jih v okviru različnih projektov pripravljamo organizacije za izobraževanje odraslih same, npr. 40-urni začetni tečaj angleščine, digitalna fotografija, nadaljevalni tečaj nemščine (A2) ...?

v Jezikovni svetovalnici je bilo objavljeno stališče https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5800/druga-moška-sklanjatev-ujemanje-samostalnika-vojvoda. Pri književnem prevodu, ki ga pripravljam, se srečujem z dilemo, za katero sem našel odgovor v tem stališču. Upam, da pravilen.

V izvirniku igra pomembno vlogo skupina/klub nogometnih navijačev, ki so si nadeli ime Iron Weasels. V svojem prevodu sem se odločil za ime Jeklene podlasice. V besedilu se prvič pojavijo s tem polnim imenom, pozneje pa bodisi z njim ali samo kot podlasice, posamezni član skupine pa kot podlasica. Ni nepomembno, da so vsi do zadnjega moški. Tu sem se srečal z vprašanjem ujemanja glagola s slovničnim spolom samostalnika kot subjekta (ali tudi objekta) povedi. (Izvirnik je za ta problem, glede na angleška slovnična pravila, seveda neobčutljiv.)

In zdaj k mojim vprašanjem v zvezi s citiranim stališčem:

• Ali lahko štejem med samostalnike, ki se končujejo na -a, so pa lahko tako ženskega kot moškega spola (po zgledu ara, panda), tudi samostalnik podlasica?
• Ali je to pravilo ustrezno uporabljeno v naslednjih primerih: Konec je groženj Jeklenih podlasic, da ga bodo nalomili.Pri tem se podlasici zaničljivo namrdneta drug drugemu, kot da ne bi še nikoli slišala česa bolj smešnega.»Slišati je kot težek frajer,« zagodrnja eden od podlasic.Mokre stopinje so gotovo pustili za seboj podlasice, ko so odšli.

Ne zamerite mi še vprašanja o veliki začetnici, ki sicer nima nobene zveze s citiranim stališčem iz Jezikovne svetovalnice. Za slovensko sceno sem preveril uporabo pisave z veliko in malo začetnico za najpomembnejša kluba nogometnih navijačev. Skupina Green Dragons se dosledno pojavlja pisana z veliko začetnico pri obeh delih imena. (Mimogrede, za svoj prevod ne razmišljam o tem, da bi ohranil ime iz izvirnika, ker ni govor o neki dejanski tuji navijaški skupini.) Ime skupine Viole se (na portalu Nova beseda) večinsko pojavlja zapisana tako, torej z veliko začetnico, včasih pa tudi z malo.

V primeru polnega imena (prej pod 2.a) ne dvomim o pravilnosti velike začetnice samo za prvi del imena. V drugih treh primerih pa nisem čisto prepričan, ali je – v edninski, dvojinski ali množinski obliki – za člane te skupine pravilen zapis z malo (k čemur se očitno nagibam), ali z veliko začetnico. Prosim za vaše mnenje oz. nasvet.

V javnosti sem zasledil obotavljanje jezikoslovcev glede imena Slovenska Istra. Kakšni so oz. so bili razlogi za zapis z malo ali veliko začetnico in kakšno je vaše mnenje?

Naklanci, Nakljanci, Nakelčani ali Naklani?

Zadnji slovenski pravopis (Slovenski pravopis, 2003) potrjuje prvo besedo. Torej Naklo. Logično razmišljujoči človek bo dejal v Naklem živijo Naklanci. In od kod so se vzeli Nakljanci?

Geolog Ljubo Žlebnik je v strokovni reviji Geologija (št. 14, 1971, str. 5–51) objavil prispevek »Pleistocen Kranjskega, Sorškega in Ljubljanskega polja«, v katerem je na precej realnih temeljih zapisal ugotovitve, da je suha naklanska (ne nakljanska!) dolina stara savska struga iz časa prodnega zasipa v zadnji ledeni dobi (več kot 10.000 let nazaj). Tržiška Bistrica, ki se je prej izlivala v Savo južno od današnje vasi Žeje, je po prestavitvi savske struge na današnje mesto še nekaj časa tekla po svoji stari strugi. Torej ime Naklo, doslej ga ni uspelo še nikomur dokončno razvozlati, po vsej verjetnosti pripada vodi, močvirju, kalu, zagotovo pa ne klancu.

Prvi avtorji naklanske zgodovine in časopisnih prispevkov so do zadnje četrtine 20. stoletja uporabljali različne oblike imena vasi in njenih prebivalcev:

• v Naklem, iz Nakla/Naklega
• Kateri? nakelski
• za prebivalce pa: Nakelčani in Naklanci.

Starejši zgodovinarji so razlagali, da naj bi ime vasi izhajalo iz besed na kalu, to je močviren kraj, kjer naj bi bilo nekoč tudi jezero oziroma naj bi voda zaradi ozke soteske Temnik zastajala.

Zadnji Slovenski pravopis, ki sta ga izdala Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in ZRC SAZU leta 2003, ime vasi Naklo sklanja z dvema možnima oblikama zapisa:

• v Naklu/Naklem, iz Nakla/Naklega
• Kateri? nakelski
• prebivalci: Nakelčani/Nakljanci, Nakelčanke/Nakljanke

Lektorji danes uporabljajo pravila veljavnega pravopisa. S kakšno utemeljitvijo so strokovnjaki na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Naklancem dodali sporni j (Nakljanci) ne vemo. Dobro pa vemo, da se ob vsaki novi publikaciji med Naklanci vnamejo polemike o sporni črki.

Podpisani Damijan Janežič se že petindvajset let ukvarjam z raziskovanjem krajevne zgodovine, predstavitvijo pomembnih Naklancev in z zbiranjem folklornih in spominskih pripovedi. V tem času sem se pogovarjal z več Naklanci. Med njimi je bil tudi Henrik Jošt, po domače Be(g)mostr iz Naklega, katerega spomin je segal do prve svetovne vojne. Toda nobeden ni rekel za Naklance, da so Nakljanci.

V krajevnem narečju so naši predniki vasi rekli:

• Náku/Nákva
• Kateri? naklansk.
• prebivalci: Naklanc/Naklanka, Naklanc/Naklancə/Naklanke

Tako menimo, da so edino pravilne oblike imena Naklo naslednje:

• Naklo/-ega/-emu/-em in Naklo/-a/-u/-em
• Kateri? naklanski
• v Naklo, iz Naklega, med Naklim in Kranjem
• prebivalci: ed. Naklanec/Naklanka, dv. Naklanca/Naklanki, mn. Naklanci/Naklanke

Veljavni slovenski pravopis tudi za nekatere sosednje vasi uporablja oblike, ki jih pri nas še nismo slišali in jih nikoli nismo uporabljali. Tako kot za Naklo navajamo izgovorjavo vasi v krajevnem narečju in oblike, ki bi jim moral slediti slovenski pravopis:

• Okroglo: Okrogu/lga/lmo; na Okrogləm; z Okroglega; Kateri? okroglansk; Okroglanc/Okroglanke; Okroglo/-ega/-emu/-em, Čigav? okroglanski (pravopis okrogelski), na Okroglem, z Okroglega, Okroglanec/-ka, Okroglanca/-ki, Okroglanci/-ke (pravopis Okrogelčani);

• StrahinjStrahən/-na/-ə; u Strahin; s Strahina; Kateri? strahinsk; Strahinc/Strahinke Strahinj/-a/-u, Čigav? strahinjski; Strahinjec/-ka, Strahinjca/-ki, Strahnjci/-ke (pravopis Strahinjčani);

• Zgornje DupljeZgorne/Spodne Daple/Dapəl/-ah; Kateri? daplansk; Daplanc/-ə/Daplanke Zgornje/Spodnje Duplje/-lj/-ah; Kateri? dupljanski; Dupljanec/-ka, Dupljanca/-ki, Dupljanci/-ke (pravopis Dupeljci)

• CegelnicaCegunca/e/Cegunc; na Cegunco; s Cegunce; Kateri? cegvarsk; Cegvarjə/ke Cegelnica/-e/-i; na Cegelnico; s Cegelnice; Kateri? cegvarski/cegelniški; Cegvarji/-ke / Cegelničani

• PolicaPolica, na Polici, s Police; Poličani/-ke Pivka, na Pivki, s Pivke; Pivčani/-ke.

Spoštovani strokovnjaki Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU Naklanci menimo, da je ob pripravi pravopisa prišlo do nekaterih netočnih oblik imen vasi in poimenovanj prebivalcev teh vasi. Popravke utemeljujemo z rabo ljudskih oblik poimenovanja vasi in prebivalcev teh vasi. Nikdar do izdaje zadnjega pravopisa se niso uporabljale naslednje oblike: Nakljanci, okrogelski, Okrogelčani, Strahinjčani, Dupeljci. Zadnja še ni bila uporabljena v nobeni publikaciji.

Lepo se vam zahvaljujemo za prijaznost in vas pozdravljamo.

• Večina govorcev, izstopajoč je predsednik Borut Pahor, dosledno, uporablja v svojem izražanju črko z. Tako slišimo: »... z starimi silami« »...z pogledom« itd. Nas so učili, da se Z uporablja pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki. Kaj je vaše mnenje?

• V zadnjem času je uporaba povratno osebnega zaimka postala "pravilo": išče se, gradi se, odpira se, našel se je itd.

Lahko to sprejmemo, kot pravilno izražanje?

Na vas se obračam z nasledno dilemo, o kateri bi želel vaše mnenje/kritiko. V času, ko so nastajali prevodi Haškovega Švejka, si prevajalci še niso dovolili skoraj nobenega odmika od kodificirane norme. Prevajali so ga iz jezikovno nekorektne, žive češčine v jezikovno zelo korektno knjižno slovenščino. Z velikim spoštovanjem do vseh Haškovih prevajalcev, posebej na tem mestu do Vogla in Zupančiča, trdim naslednje: tudi njuni prevodi so jezikovno več kot očiten (in slab) kompromis. Predlagam torej, da bi si prevajalec namesto knjižnega jezika izbral korektno obliko pogovornega jezika ali enega od pokrajinskih govorov ali nadnarečij. Samo takšen, živi jezik bi bil lahko ekvivalent Haškovemu jeziku. Poskusil sem, kako bi deloval prenos v nadnarečni pogovorni slovenski jezik, v približno ljubljanščino, čeprav sem nanjo le za silo priučen. Nisem naravni govorec/'native speaker' .../ ljubljanščine, torej bi potreboval še jezikovnega svetovalca-lektorja za ljubljanščino.

PRIMERJAVE:

• Haškovo izvirno besedilo - označeno s Hašek,
• slovenski prevod Hermana Vogla - označen z Vogel,
• slovenski prevod Jožeta Zupančia - označen z Zupančič,
• na koncu pa je naveden poskus »novega« prevoda (označeno PK); denimo, da je to zasnova hipotetično ustreznejšega prenosa v nadnarečni pogovorni slovenski jezik:

1. primerHašek: »Tak nám zabili Ferdinanda,« řekla posluhovačka panu Švejkovi, který ....Vogel: »Pa so nam ubili Ferdinanda,« je rekla strežnica gospodu Švejku, ki se je ...Zupančič: »Torej Ferdinanda so nam počili,« je rekla gospodinja Švejku, ki ...PK: »(No), pa so nam ubil/počl/fental Ferdinanda,« je gospodinja/snažilka/čistilka rekla Švejku, ki ...Komentar:

• Hašek takoj zastavi dialog (dobesedni navedek) v pogovornem jeziku, spremni stavek pa upošteva pravila knjižnega jezika (gl. zaim. který).
• Oba prevajalca se zatečeta h knjižnemu jeziku, torej takoj odstopata od izvirnika, Vogel manj kot Zupančič
• Posluhovačka – strežnica?; primernejši izraz je gospodinja, pri kateri je Švejk, domnevam, stanoval. Strežnice so npr. v bolnišnicah.

2. primerHašek: »Kerýho Ferdinanda, paní Müllerová?« otázal se Švejk, nepřestávaje si masírovat kolena, „já znám dva Ferdinandy.« ...Vogel: »Katerega Ferdinanda, gospa Müllerjeva?« je vprašal Švejk, ne da bi si nehal masirati kolena, »jaz poznam dva Ferdinanda.« ...Zupančič: »Katerega Ferdinanda, gospa Müllerjeva?« je vprašal Švejk, ne da bi si nehal masirati kolena, xxx »poznam dva Ferdinanda.«PK: »Ja kerga Ferdinanda pa, gospa Müller,« vpraša Švejk, ne da bi si nehal masirat kolena, »jest poznam dva Ferdinanda ...«

V poslovnem svetu pa tudi v vsakdanjem življenju se vse bolj uporablja izraz pitch, ki bi ga sicer lahko prevedli kot kratka predstavitev (poslovne) ideje. Vendar ta besedna zveza ne pove, da je to zelo kratka, največ minuto dolga predstavitev, s katero moraš navdušiti sogovornike. Kako bi z eno besedo poslovenili pitch?

Opažam, da se v zadnjem času vse bolj uporablja beseda medtem za označevanje nasprotja (namesto medtem ko). SSKJ in SP medtem označujeta kot časovni prislovni zaimek. Zato me zanima vaše mnenje o ustreznosti uporabe besede medtem v odlomku iz članka portala

MMC:

Naziva vitez in dama je po ukinitvi leta 1986 lani spet oživil takratni premier Tony Abbott, navdušen monarhist, zaradi česar je bil deležen številnih kritik. Njegov naslednik Malcolm Turnbull je medtem izrazit republikanec.

Ker je podobnih primerov v novinarskih člankih na spletu še veliko, vas prosim za vašo razjasnitev/pojasnitev. Za odgovor se vam že vnaprej zahvaljujem.

Pri pisanju zapisnikov je včasih navedeno: da je nekdo nekaj rekel ali pa nekaj povedal.

Našla sem citat Janeza Gradnišnika:

»Če trdimo, da je nekdo nekaj REKEL, nismo še prav nič povedali o resničnosti njegovih besed, samo ugotavljamo, kakšne so bile njegove besede. Brž ko pravimo, da je nekaj povedal, pa izražamo zraven SVOJE VEROVENJE, da so bile njegove besede resnične«.

Vljudno prosim za obrazložitev.

Včasih slišim, da kdo opiše izgubo glasu ali pa močno hripavost z metaforo, da je na slabem glasu. Je to napaka ali drug pomen frazema v zvezi z izgubo dobrega slovesa, spoštovanja?

Določeni lektorji strogo popravljajo zveze vedno več in vedno manj v vse več in vse manj. Na korpusu Gigafida pa najdem ogromno zadetkov ene in druga variante. Bi se morali lektorji kljub temu zvezama vedno več in vedno manj izogibati? Prav tako sem na Gigafidi našla veliko primerov zvez stališče o nečem (npr. o pomembnih družbenih vprašanjih) in stališče do nečesa (npr. do pomembnih družbenih vprašanj). SP navaja zgolj stališče do, pa tudi nekateri lektorji strogo popravljajo v stališče do. Sta pravilni obe zvezi?

Prosim za mnenje glede sklanjanja besedne zveze Academia Europaea. Ali je pravilno tako, kot je zapisano v nadaljevanju?

Academia Europaea Academie Europaee Academii Europaei Academio Europaeo Academii Europaei (z) Academio Europaeo

Prosim za vaš komentar.

Menim, da se moško osebno ime Dalibor pravilno sklanja tako:

Dalibor Dalibora Daliboru Dalibora Daliboru Daliborom

Nekateri sklanjajo tako, kar pa je po mojem mnenju napačno.

Dalibor Daliborja Daliborju Daliborja Daliborju Daliborjem

Kakšno je vaše mnenje?

Kako se opredeliti do sklicevanja na strokovno literaturo žensk, ko ob priimkih ni imen?

Primer iz diplomske naloge (po Brenk namesto po Kristini Brenk ali po Haramija namesto po Dragici Haramija): 2.1.1 Tipologija slikanic glede na oznake slikaniške knjižne zvrsti po Brenk in Grafenauerju (1978) 2.1.2 Tipologija slikanic glede na delež besedila in ilustracij po Haramija in Batič (2013) 2.1.3 Tipologija slikanic glede na ustvarjalni postopek po Kobe (1978)

Na oddelku razpravljamo o pravilni obliki zapisa prispevek (lahko) štejemo za znaten/znatnega.

V nadaljevanju povzemam mnenje, ki utemeljuje, da bi bilo treba navedeni primer obravnavati enako kot primera prispevek je treba šteti za znaten in prispevek se šteje za znaten, ki ju je kolegica izpeljala iz pravila, ponazorjenega s primerom »Škofjeloški pasijon ohraniti živ« (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2417/škofjeloški-pasijon-ohranjati-živ-ali-živega). Samostalnik in pridevnik sta namreč v istem stavku, »zato ne gre za navezovalni tožilnik pridevnika kot prilastka ob izpuščenem jedru«.

Zapis prispevek (lahko) štejemo za znatnega bi bil torej v skladu z navedenim napačen. Rodilniška oblika pa bi bila pravilna v primeru Prispevek, ki ga lahko štejemo za znatnega, saj bi tu pridevnik v tožilniški obliki (enaki rodilniški) uporabili samostojno brez samostalnika, kakor je navedeno v drugem odgovoru (Sklon pridevnika v oziralniškem odvisniku: navezovalni tožilnik) https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3923/sklon-pridevnika-v-oziralniškem-odvisniku-navezovalni-tožilnik. V naslednjih primerih bi bilo treba uporabiti tožilnik in ne rodilnika (oz. tožilniško obliko, ki ni enaka rodilniški):

• Navedeni zakon bi lahko imeli za nezakonit.
• Ta virus bi lahko imeli za nevaren.
• Ta dogodek bi lahko imeli za prelomen.

Torej ni tako pomembno, ali gre za brezpredložni tožilniški predmet (v primeru "Škofjeloški pasijon ohranjati živ") ali za predložni predmet (v primeru "sklep razglasiti za ničen"), temveč je pomembneje, ali gre za samostalnik s slovnično kategorijo "živo" ali za samostalnik s slovnično kategorijo "neživo". Pravilno bi torej bilo "Škofjeloški pasijon ohranjati živ" in "sklep razglasiti za ničen" (kategorija neživosti) in "nekoga razglasiti za pogrešanega" (kategorija živosti)."

Ali je torej naslednji stavek napačen: Prvi navedeni primer bi lahko imeli za pravilnega edinole z zamišljeno in tu izpuščeno pojasnjevalno zvezo ki je ...

Ali ima beseda skatepark kakšno slovensko ustreznico? Sta to besedi rolkarski poligon? Pojavljajo se tudi različni zapisi, skatepark in skatepark.

Učili smo se, da se imena vladarjev, papežev in svetnikov poslovenijo. Tako imamo Elizabeto II., Franca Jožefa I., Benedikta XVI., sv. Martina, sv. Jožefa itd. Do nedavnega pa smo imeli Juana Carlosa I. (ne pa Janeza Karla I.), ki ga je nasledil Filip VI. Tudi za odcepljeni otok se govori, da je tam prestolonaslednik Charles (in ne Karel). Zanima me, kakšno mnenje imate glede slovenjenja novorazglašenih svetnikov, ki imajo rahlo eksotična imena oziroma so bili znani s tujim imenom že pred beatifikacijo ali kanonizacijo, kot npr. sv. John Henry/Janez Henrik Newman, sv Juan Diego/Janez Didak Cuauhtlatoatzin, sv. Charbel/Šarbel Makhlouf in sv. Patrick/Patrik/Patricij.

Kakšno se vam zdi razmerje med sedanjost in zdajšnjost in pa sedanji proti zdajšnji? Kaj od navedenega se vam zdi bolj pravilno?

Ker se sam bolj nagibam k uporabi besede zdaj namesto sedaj, se zdi tudi smiselno, da se začnem nagibati k uporabi besed zdajšnjost in pa zdajšnji.

Kakšno je vaše mnenje glede tega? Ali je beseda zdajšnjost manj živa v primerjavi z sedanjost?

Kljub jasnemu odgovoru na omenjeno temo (Kitajski zid, Berlinski zid) se poraja vprašanje, ali ne bi bilo smiselno velike začetnice pisati pri PRVI sestavini poimenovanja, namreč Veliki kitajski zid. Ta besedna zveza (torej s pridevnikom veliki) je nadvse pogosta in menim, da ne gre za lastnostno poimenovanje ("velik" Kitajski zid), temveč za del lastnega poimenovanja. Ne vidim smisla v zapisu veliki Kitajski zid (saj vsi vemo, da je velik, zakaj bi torej to sploh zapisali – razen seveda kot del lastnega poimenovanja). Kaj menite o tem?

Prosila bi za pomoč pri določitvi glagola v povedi: Kajenje in uporaba elektronski cigaret sta/je prepovedano/i/a v vseh prostorih.

Odločila bi se, da gre za edninski osebek, saj se kajenje in uporaba elektronskih cigaret pomensko ujemata. Težave imam pri določitvi spola. Bolje mi zveni prevlada srednjega spola (kajenja), čeprav je to na prvem mestu. Uporabila bi: je prepovedano. Zanima me vaše mnenje in teorija, ki stoji zadaj.

Želela bi zastaviti vprašanje glede postavljanja vejice v zvezi podpogojem da.

Ali se ta zveza (lahko) uporablja kot večbesedni veznik in bi bila torej upravičena vejica ali pred pod pogojem ali pred da (ne pa na obeh mestih)?

Če je tako, ali je v naslednjem konkretnem primeru katera od postavitev ustreznejša:

• Ta sklep začne veljati 1. aprila 2014, pod pogojem da so bila predložena vsa uradna obvestila v skladu s členom 103(1) Sporazuma EGP.
• Ta sklep začne veljati 1. aprila 2014 pod pogojem, da so bila predložena vsa uradna obvestila v skladu s členom 103(1) Sporazuma EGP.

Ali pri tej zvezi sploh ne gre za večbesedni veznik (pri katerih so prvi deli ponavadi prislovi ali členki, v tem primeru pa seveda ni tako) – in če je tako, ali bi morali uporabiti dve vejici:

• Ta sklep začne veljati 1. aprila 2014, pod pogojem, da so bila predložena vsa uradna obvestila v skladu s členom 103(1) Sporazuma EGP.

Ali sploh zastavljam napačno vprašanje – naletela sem namreč tudi že na mnenje (v nobenem viru pa nisem našla potrditve), da se je zvezi pod pogojem da bolje izogniti in namesto tega uporabiti preprosto če. Ali je zveza vseeno sprejemljiva oz. neproblematična, če želimo poudariti ta pogoj?

Prosila bi za razjasnitev glede zapisovanja lastnih imen, ki jih zasledujem v zapisih oziroma prevodih evropskih institucij oziroma organov. In ne vem, zakaj se enkrat odločajo za zapis z malo, drugič z veliko začetnico? IATE to povzema. Podajam nekaj primerov, kjer se uvaja ta praksa. Rada bi vedela, zakaj je tako. Zakaj je enkrat zapisano z malo začetnico in drugič z veliko, čeprav gre za en in isti organ ali akt, v naslednjih primerih:

(1) Porto declaration = Izjava iz PortaPorto declaration on social issues = izjava iz Porta o socialnih vprašanjih

(2) Komisiji pomaga odbor, imenovan Odbor za evropska čezmejna združenja.

Under the procedure referred to above, the Committee on Employment and Social Affairs has been asked to submit an opinion to your committee. = Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve je bil v okviru postopka iz naslova zadolžen, da pripravi mnenje in ga predloži vašemu odboru.

(3) Authority for Anti-Money Laundering and Countering the Financing of Terrorism = Organ za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma / organ za preprečevanje pranja denarja / organ AML

(4) convention = konvencijaConvention = konvencija (z malo!)

The Convention requires Members to ensure easy access ... = Na podlagi konvencije morajo ...

PIC Convention = konvencija PIC Espoo Convention = Konvencija iz Espooja

STCW Convention = konvencija STCW WCPF Convention = Konvencija WCPF

Navedla sem primere zgolj za jasnejšo sliko, da mi boste podali odgovor, zakaj je takšna praksa v slovenskih besedilih EU institucij, ki jih povzema IATE. In ali je sploh pravilna praksa s takim variiranjem velikih in malih začetnic? Angleško je jasno, kdaj je velika in kdaj mala, pri slovenskih prevodih pa kot da strogo izhajajo iz "da se samo polno ime pravnega akta/organa šteje za lastno ime in se zato piše z veliko začetnico, vse drugo pa je navaden samostalnik".

Iz te prakse zelo težko ugotoviš, kdaj torej pisati z veliko začetnico in kdaj z malo. Zakaj taka variiranja? V angleščini je jasno, tam je z veliko, ko je z veliko – in pika.

Najlepša hvala za vašo strokovnost in odgovore, ki jih objavljate. Fran in Jezikovna svetovalnica sta IZJEMNO orodje in pomoč.

Pozdravljeni, pisem iz revije Joker, kjer se ukvarjamo s sodobnim, 'digitalnim' vsakdanom. Vprašanje gre na rovaš začetnic za imena izdelkov. Pravopis sicer veli, da se avto 'clio' oziroma 'renault clio' piše z malo začetnico. Iz tega izhaja, da se pise z malo tudi 'pentium', 'ipod' in 'playstation'. A po drugi plati pa je ime programa Windows z veliko, pri čemer prihaja do neskladja, ko se v istem stavku pojavita dva izdelka: intel pentium in MicrosoftWindows. (Kos hardvera z malo in kos softvera z veliko, pri čemer sta oboje registrirani in ne splošni imeni.) Še huje je, ko dodamo novodobne servise tipa 'iTunes' ali 'Playstation Store' in številne druge neotipljivosti, recimo (zaščitena) imena tehnologij 'DirectX', 'SmartTV'. Kakšno je vaše mnenje glede tega?

V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije - Soča imamo priložnost spremeniti pisanje imena. Že leta se uporablja registrirano pisanje imena, ko se med besedama Slovenije in Soča naredi brezstični vezaj (tako je bilo določeno v statutu in v logotipu).

Beseda Soča v imenu inštituta predstavlja reko Sočo. To izvira iz obdobja ustanovitve po 2. svetovni vojni, ko so se centri za rehabilitacijo po vseh republikah nekdanje države poimenovali po rekah. Ker je Soča z dojemanjem inštituta v javnosti tesno povezana, jo ohranjamo v imenu.

Sedaj imamo priložnost spremeniti zapis imena, da bo v skladu s pravopisnimi pravili in ustreznim sporočilom. Nagibamo se k pisanju brez vezaja ali pomišljaja.

Prosimo vas za mnenje, ali je to z vidika pravopisa sprejemljivo in smiselno.

S kolegico pripravljava članek o trenutno zelo aktualnem virusu Zika in sva se znašli na razpotju. Zato bi vas zelo lepo prosila za strokovno mnenje, kako pravilno zapisovati. Zapisovanje virusa z veliko začetnico pojasnjuje že odgovor dr. Nataše Jakop (ZRC SAZU):

• Virusi so organizmi, ki lahko imajo svoja imena. Ime je sestavljeno iz črke, npr. virus B, črk in števk, npr. virus H5N1, kratice, npr. virus HIV, lastnega imena, npr. virus Dobrava, virus Lassa, virus Ebola, virus Marbourg, virus Zahodnega Nila. V zadnjih primerih gre za imenovalne (tj. lastnoimenske) prilastke ob vrstnem imenu, ki jih pišemo z veliko začetnico. Podobno velja za zgled mrzlica Lassa. Nekatera lastna imena se (sčasoma oz. lahko) poobčnoimenijo in postanejo del leksike; pišemo jih z malo začetnico, npr. ebola |bolezen, ki jo povzroči virus Ebola|; virus ebole, virus denge. Po tem tipu bi lahko nastala tudi lassa |bolezen, ki jo povzroči virus Lassa|; virus lasse, vendar po pregledu gradiva za apelativizacijo tega tipa še ni potrditve (mrzlica Lassa), medtem ko pri virusu Zahodnega Nila apelativizacije sploh ne gre pričakovati.

Ker bi rekla, da je Zika besedna kratica, pa ne vem, kako bi jo pravilno sklanjala, če ob njej stoji 'virus' - virusa Zike, virusu Ziki ... ali Zika ostane ves čas Zika: virusu Zika? Ker nikjer ne najdem podobnega primera, ne vem, katera izbira je pravilna.

Pozdravljeni, že nekaj časa se ukvarjam z usklajevanjem azijskih zemljepisnih imen na slovenski Wikipediji, pred kratkim pa sem naletel na zanimivo težavo in sicer otok "Iwo Jima" (angleški zapis).

Kot opažam gre za eno izmed redkih japonskih zemljepisnih imen, ki se v skoraj nobenih publikacijah ne prečrkuje po Pravopisu 2001 v "Ivo Džima". Sicer najde Gigafida 8 zadetkov, kar pa je v primerjavi z nekaj sto zadetki na "Iwo Jima" pljunek v vodo.

Precej jasno je, da je takšen zapis imena otoka dandanes v slovenščini prevladujoč, na kar so nedvomno vplivali mnogi filmi (recimo Pisma z Iwo Jime). S tem sicer ne bi imel nikakršnega problema, ampak je to preprosto narobe in za slovenske bralce zavajujoče, kajti J mi izgovorimo kot J, angleži pa kot Dž, torej [Ivo Džima] in ne [Ivo Jima].

Zanima me kakšno je vaše strokovno mnenje glede zapisa imena otoka? Naj se ravnavam po Pravopisu ali je "Iwo Jima" že preveč ustaljeno ime in bi njegovo spreminjanje prineslo le do več zmede?

V naprej hvala in lep pozdrav.

Prosim vas za mnenje glede pravilnega zapisa in house. Trenutno se uporabljajo različni načini:

• z ležečo pisavo,
• vezajem,
• narekovaji in navedbo t. i.in-house.

Primeri:

• Kot t. i. javna naročila in-house lahko opredelimo tista naročila oziroma razmerja, ko naročnik (zavezanec za javna naročila) podeli naročilo »svojemu« podjetju in mu ni treba iskati naročila »zunaj na trgu«, kar pomeni, da je tako izključena uporaba pravil javnega naročanja.
• Instituta naročil in-house direktivi 2004/18 ES in 2004/17 ES normativno nista urejali, ampak se je ta institut razvil s sodno prakso Sodišča Evropske unije.
• ZJN-3 ureja štiri možne izvedbe javnega naročanja med osebami v javnem sektorju, in sicer vertikalno »in-house« naročanje ...

Prosim za mnenje, kateri izraz je bolj pravilen oz. slovenski – otoki, npr. Falklandski otoki, Cookovi otoki, *Družbeni otoki... ALI – otočje, npr. Falklandsko otočje, Kanarsko otočje, Družbeno otočje ...

Naročam veliko karto sveta, opazila sem, da je na polovici karte izraz otoki, na drugi polovici pa otočje.

V odgovoru na vprašanje "Zloženke s števnikom: »dvoleten« nasproti »dveleten«" ste podali mnenje v zvezi z uporabo zloženk. Ne strinjam se z mnenjem. Trditev, da neka forma prevladuje, je povsem brezpredmetna, saj se zaradi nepravilne rabe izgublja pravi pomen in s tem slabi jezik. Konkretno, četvero- v sestavljankah vedno pomeni štiri različne dele, medtem ko štiri- vedno pomeni štiri enake dele. Primeroma, čevterokotnik pomeni geometrijski lik s štirimi različnimi koti, medtem ko je štirikotnik geometrijski lik s štirimi enakimi koti. Tozadevno razlago se zlahka najde v Splošnem tehniškem slovarju. Niti najmanjšega razloga ni, da bi se ukinilo tovrstno pojmovanje, zlasti pa ne s tezo o pogostosti uporabe. Podobnih besed, katerih pomen se kar izgublja, je še nekaj. Med njimi sta zanesljivo besedi nihče in nobeden, čeprav sem ravno na ti dve že prejel odgovor z vaše strani, a me nikakor ne prepriča. Tudi tu se pojavi razlaga o pogostosti uporabe in enakem pomenu besed. Pa temu ni tako, nekoč sta imeli besedi različen pomen in morali bi ju obdržali.