dàlj prisl., nàjdalj (ȁ) - 1. izraža večjo razdaljo; bolj daleč: gozd sega dalj kot nekoč; on vrže kamen dalj kot jaz; on stanuje med vsemi najdalj od tovarne / postlal si je nekoliko dalj od okna stran, proč
● v svoji spravljivosti gre celo dalj, kakor želimo je bolj spravljiv, kakor želimo - 2. izraža daljše trajanje: hodi že dalj kakor uro; ne morem se dalj muditi; teden dni in še dalj / že dalj časa je bolan; odpotovati za dalj časa; prim. daleč, dolg prid.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
letálo -a s (á) motorno zračno vozilo, težje od zraka: letalo se dviga, kroži, leti, pristane, vzleti;
sestreliti sovražno letalo;
povzpeti se v letalo;
odpotovati z letalom;
kabina, krila, rep letala;
nosilnost letala;
pilotiranje letala;
posadka letala;
potniki v letalu;
prevoz z letalom / letalo bobni, brni v zraku / dvomotorno, dvosedežno letalo; izvidniška letala; jadralno letalo brez lastnega pogona, ki leti z izkoriščanjem zračnih tokov; motorno, nadzvočno, reakcijsko letalo; potniško letalo; šolsko letalo za praktični pouk letenja; športno, vojaško letalo; vodno letalo hidroplan; letalo na reaktivni pogon
♦ aer. amfibijsko letalo ki lahko vzleta, pristaja na kopnem ali na vodi; doseg letala največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka; krilce letala; voj. lovsko letalo hitro in okretno letalo, namenjeno za boj s sovražnimi letali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mórati -am nedov. (ọ̑) - 1. z nedoločnikom izraža nujnost, nujno posledico, da osebek uresniči dejanje
- a) zaradi določenih okoliščin: na starost je moral beračiti; morali so delati, če so hoteli živeti; krivec se mora zagovarjati pred sodiščem / delavec mora dobiti izdatno hrano
- b) zaradi lastne potrebe, dolžnosti: tega človeka moram še danes najti; moram jih videti / skrbeti mora za tri otroke / nav., ekspr.: moram priznati, da ste zelo pridni; ta časopis redno berem in moram reči, da mi je všeč
- c) ker kdo tako zahteva: ob štirih moraš biti tukaj; danes moram odpotovati / silil jo je, da mora redno obiskovati razstave / oče se razjezi in reče: Moraš
// elipt., s prislovnim določilom izraža nujnost, nujno posledico, da osebek uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo: moral je (iti) od doma; v Zidanem mostu mora z vlaka; moral je v bolnico / čimprej moraš stran / ta resnica mora na dan
- 2. z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost, da osebek
- a) ima določeno lastnost, značilnost: zavora mora biti dobra; blago bi moralo biti drugačno; človek mora biti pošten / ti možje bi morali biti naš ponos
- b) je v določenem stanju: za tako dejanje nas mora biti več; moral bi biti srečen po tolikem času / moramo si biti na jasnem, kaj hočemo
- c) ima določeno obveznost: morate paziti na svoje zdravje; v podjetjih morajo imeti za to posebno službo / za to delo moram imeti poseben les potrebujem
- 3. nav. ekspr., z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek
- a) ima določeno lastnost: ta človek mora biti zelo dober; to mora biti velik lump, tepec; morata si biti velika prijatelja / ta s predpasnikom mora biti kuharica / to mora biti pomota
- b) je v določenem stanju: profesor mora biti bolan; pijan mora biti, ker se tako smeje; kako srečen mora biti ta človek / rano ima, pasti je moral verjetno je padel
// mora imeti okoli petdeset let
// s prislovnim določilom izraža verjetnost, da je osebek na mestu, kot ga nakazuje določilo: žena mora biti na njivi; keltske utrdbe so morale stati na tem hribu; tu so nekoč morala stati mestna vrata
- 4. ekspr., z nedoločnikom izraža podkrepitev trditve: povsod mora biti zadnji; pa ravno sedaj si moral priti / komu se mora plačati članarina
- 5. star. siliti, prisiljevati: birič ga je moral na tlako / mraz jih je moral, da so hitro delali
● ekspr. zato bi ga morali zato bi moral biti tepen, kaznovan; ekspr. moraš h knjigi moraš se začeti učiti, začeti študirati; ekspr. naj se zgodi, kar se mora izraža vdanost, sprijaznjenje s čim; ekspr. še to ga je moralo doleteti poleg drugih težav je doživel še to; ekspr. njegova mora veljati ne dovoli, da bi obveljalo drugo mnenje; kdor noče zlepa, mora zgrda na vsak način mora narediti; hočeš, nočeš, moraš izraža podkrepitev nujnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mórje -a stil. morjé -á s (ọ̑; ẹ̑) - 1. slana voda, ki napolnjuje vdolbine med celinami: odpluti na morje; reka se izliva v morje; vreči kaj v morje; vojskovati se tudi na morju; jadrati po morju; globoko, plitvo morje; potopljen na dno morja; gladina, globina morja; vihar na morju; prevoz po morju; življenje v morju; globok, velik kot morje / veter z morja / tisoč metrov pod morjem pod morsko gladino
// ekspr.: včeraj so potisnili v morje novo ladjo splavili; potovati po suhem in po morju
// tudi mn. del te vode, navadno v večjih zalivih ali ob obrežju: morje je bilo sivo; morje se leskeče; morje narašča, pljuska ob obalo, valovi; pozna vsa morja; mirno, modro, razburkano, valovito, viharno morje; vinogradi ob morju / južna morja / odšli so spet k morju / Baltiško, Črno, Jadransko, Sredozemsko morje
// ta voda kot prometna pot: morje je postalo odprto / država nima izhoda na morje / pesn. Morja široka cesta peljala me je v mesta (F. Prešeren) - 2. morje z obalo kot prostor za oddih: iti, odpotovati na morje; bili smo na morju; izlet na morje; vikend na morju / prihajamo z morja
// pog. letovanje ob morju: sit sem morja; dva tedna morja imam zadosti - 3. pog. morska voda: morje razjeda železo; napil se je morja / slano morje
- 4. ekspr., s prilastkom velika količina, množina: morje cvetov; tam za morjem hiš; govori morju ljudi / morje zastav je krasilo ulice / porabiti morje črnila; preliti morje solz zelo veliko
// stal je v morju sončne svetlobe / morje bridkosti, trpljenja, veselja; potapljati se v morju greha
// kar se pojavlja v veliki količini, množini: ajdovo morje; megleno morje; iz nepreglednega morja so kipela slemena hribovja; okrog in okrog je snežno morje; žitno morje valovi / vsemirsko morje - 5. ekspr., v prislovni rabi, z rodilnikom izraža veliko količino: morje jih je; morje besed; prišlo je morje ljudi; izdelanih je bilo morje osnutkov / ne vidi nobene poti v morju možnosti
● ekspr. ribiča je vzelo morje utonil je v morju; pog. iti čez morje oditi v čezmorsko deželo, navadno kot izseljenec na delo; ekspr. vodo v morje nositi delati kaj odvečnega, nesmiselnega; ekspr. v morje vreči proč vreči; ekspr. v morju je našel svoj grob utonil je v morju; ekspr. utoniti v nemškem, tujem morju postati sestavni del nemškega, tujega naroda in prenehati se šteti za pripadnika svojega naroda; publ. prosto ali svobodno morje z istimi pravicami dostopno vsem državam; ekspr. široko morje ki je stran od obale, zalivov in otokov; ekspr. kraljica morja Benetke; pomoč je zalegla toliko kot kaplja v morje nič; zelo malo; preg. hvali morje, a drži se brega ne izpostavljaj se brez potrebe nevarnostim
♦ geogr. obrežno ali litoralno morje stransko morje, ki se vleče vzdolž obrežja celine in ki ga proti odprtemu morju omejujejo otoki ali polotoki; odprto morje ki je stran od obale, zalivov in otokov; sredozemsko morje ki je zajedeno globoko v celino in povezano z oceanom z ozkimi prelivi; stransko morje ki se z odprtega morja zajeda v celino; kipenje morja udarjanje valov ob morsko obalo; geol. brakično morje v katerem se mešata morska in sladka voda; jur. notranje morje zelo velik morski zaliv, ki je pod oblastjo države, kateri pripada obala; obalno morje del morja, ki je pod izključno oblastjo države, kateri pripada obala; odprto morje ki je z istimi pravicami dostopno vsem državam; teritorialno morje zunanji del obalnega morja; navt. mrtvo morje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nágloma prisl. (ā) knjiž. - 1. hitro, nahitro: nagloma se odločiti; vihar se nagloma poleže
- 2. nepričakovano, nenadoma: nagloma odpotovati, umreti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nakániti -im, tudi nakaníti in nakániti -im dov. (á ā; ī á ā) - 1. star. skleniti, odločiti se: nakanil je odpotovati; nakanili so, da še enkrat vse preiščejo; elipt. uspelo mu je izvršiti, kar je nakanil
// nameniti, določiti: mirno je sprejemal vse, kar mu je nakanila usoda - 2. zastar. zagosti: bo že videl, kakšno mu nakanim / nakaniti komu težave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
namerávati -am nedov. (ȃ) z nedoločnikom izraža duševno usmerjenost osebka k uresničitvi kakega dejanja v bližnji prihodnosti: nameravajo graditi hišo;
nameravate že iti, odpotovati;
nameraval je napisati pismo, pa ga ni utegnil / s pritožbo namerava doseči znižanje kazni; z govorjenjem nas nameravajo samo premotiti / nameravam biti odločen in odkrit / elipt.: sovražnik nekaj namerava; vsi so vedeli, kaj namerava, vendar niso mogli narediti ničesar; dosegel je, kar je nameraval // elipt., s prislovnim določilom izraža duševno usmerjenost osebka k uresničitvi gibanja, kot ga nakazuje določilo: domov, na trg, v mesto nameravam šele zvečer; le kam nameravajo / drugo leto nameravam na šoferski tečajnamerávan -a -o: razpravljati o nameravanem napadu; ugovarjati zoper nameravano zvišanje cen / odpovedati nameravano prireditev napovedano, predvideno
// narediti načrt za nameravano hišo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nanágloma prisl. (ȃ) knjiž. - 1. nepričakovano, nenadoma: nanagloma odpotovati; nanagloma zboleti in umreti; kar nanagloma so govorice potihnile
- 2. hitro, nahitro: nanagloma si pridobiti premoženje; vse se je zgodilo tako nanagloma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nemúden -dna -o prid. (ū) star. hiter, takojšen: nemuden odgovor, ukrepnemúdno prisl. nemudoma: nemudno odpotovati, poslati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nemúdoma prisl. (ȗ) izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: nemudoma se lotiti dela, poslati poročilo;
moram nemudoma odpotovati;
obtoženca je treba nemudoma zaslišati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nótranjost in notránjost -i ž (ọ́; ȃ) - 1. prostor, ki je znotraj česa: odšel je v notranjost hiše; temperatura v notranjosti rudnika
// notranji, osrednji del česa: trhla notranjost stebra; sile v notranjosti zemlje / poznavanje notranjosti stvari bistva - 2. ozemlje, oddaljeno od morske obale, (državne) meje: odpotovati v notranjost; padavine bodo predvsem v notranjosti države
- 3. čustveno-moralna stran človeka: njegova notranjost se temu upira; nemir v globini njegove notranjosti; on je bogat v svoji notranjosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odločíti in odlóčiti -im dov. (ī ọ́) - 1. izraziti voljo, kako naj bo: to naj odloči predsednik; odločil je, naj začnejo zidati takoj; odločiti z referendumom / ljudstvo naj samo odloči
// dati, izreči o čem končno mnenje, sodbo: komisija je odločila, da je delo plagiat; o sporni zadevi bo odločilo sodišče - 2. publ. določiti izid česa: zadnji gol je odločil tekmo; ta poteza je odločila partijo / obe igri je odločil v svojo korist v obeh je zmagal
// določiti, usmeriti: prav to znanstveno delo je odločilo njegovo nadaljnjo življenjsko pot; s tem se je odločila njena usoda - 3. star. dodeliti, nameniti: to mesto so odločili njemu, zanj / vsakemu je odločila svoje delo odkazala; takim bolnikom se odločijo posebne sobe dajo
// navadno v zvezi z za določiti, izbrati: nekaj mož je odločil za stražo / prostor za hišo je odločila ona - 4. napraviti, da kaj ni več skupaj s čim drugim; ločiti: odločiti skorjo / odločiti slabo grozdje od dobrega / odločili so precej knjig izločili, odstranili
● star. njemu ne bi smela odločiti denarja dati, zapustiti; o tem je odločilo naključje to se je zgodilo po naključju; knjiž., redko ni ga mogoče odločiti, da bi prebral to knjigo nagovoriti, pregovoriti; to ga je odločilo, da je začel izdajati revijo nagnilo, spodbudilo
♦ jur. imeti odločujočo veljavo pri enakem številu glasov, mnenj
odločíti se in odlóčiti se - 1. z razmišljanjem priti v stanje, ko osebek hoče kaj narediti, uresničiti: naj se že odloči in potem kaj naredi; ni se mogel odločiti; ona se počasi, težko odloči / odločil se je, da bo postal slikar; trdno so se odločili odpotovati z letalom / star. odločil sem se k pisanju namenil sem se
- 2. pri izbiri dati čemu prednost: pri volitvah se je večina odločila zanj; ni se mogla odločiti med plinskim in električnim štedilnikom; ne more se odločiti, katera je lepša
odlóčen -a -o: za to odločen čas je hitro minil; njemu odločena soba; biti trdno odločen pobegniti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odpotovánje -a s (ȃ) glagolnik od odpotovati: pripraviti se za odpotovanje;
to moram storiti še pred odpotovanjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odpotováti -újem tudi odpótovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̑) oditi na potovanje: oče je odpotoval;
še danes odpotujemo;
hitro, nepričakovano odpotovati / zbor odpotuje na turnejo // oditi, zlasti s prevoznim sredstvom: odpotovati iz mesta; odpotovati na deželo; odpotovati z letalom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odrájžati -am dov. (ȃ) - 1. star. odpotovati: kdaj bo odrajžal
- 2. ekspr. oditi: noč se dela, treba bo odrajžati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odrómati -am dov. (ọ̑) - 1. ekspr. odpotovati, oditi: odromati v širni svet; že nocoj bo odromal / spet je odromal k postelji
● evfem. marsikatera stvar je odromala k njemu marsikatero stvar je ukradel - 2. knjiž. oditi k romarski cerkvi: odromal je na Brezje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
porómati -am dov. (ọ̑) - 1. rel. oditi k romarski cerkvi, v sveti kraj: poromati v Lurd, Meko; pren., ekspr. poromati na Prešernov grob
- 2. ekspr. odpotovati, oditi: še danes bom poromal k njemu / misel je poromala v rojstno vas / njegov pogled je poromal po sobi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
trópi -ov m mn. (ọ̑) geogr. področje na obeh straneh ekvatorja med severnim in južnim povratnikom: odpotovati v trope;
raziskovati rastlinstvo in živalstvo tropov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
turnéja -e ž (ẹ̑) potovanje koga z zapovrstnimi nastopi v različnih krajih: organizirati turnejo;
zboleti med turnejo, na turneji;
tisoč kilometrov dolga turneja;
enomesečna turneja;
turneja orkestra;
turneja predsednika države;
turneja po domovini, Evropi / gledališka, koncertna, predvolilna, smučarska turneja / odpotovati na turnejo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vésten1 -tna -o prid., véstnejši (ẹ̄) ki dela, izpolnjuje svoje obveznosti po načelih vesti: vesten delavec ne zamuja;
vesten prevajalec, učenec;
biti vesten / najemnik se obvezuje ravnati kot skrben in vesten gospodar; vesten plačnik // ki kaže, da kdo tako dela, izpolnjuje obveznosti: njihovo delo, plačevanje je vestno / odpotovati po vestnih in dolgotrajnih pripravahvéstno prisl.: vestno izpolnjevati obveznosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zaméjstvo -a s (ẹ̑) ozemlje, dežele za državno mejo z Avstrijo, Italijo, Madžarsko, kjer živijo pripadniki slovenske narodne skupnosti: bojevati se za pravice Slovencev v zamejstvu;
slovensko šolstvo v zamejstvu // knjiž. pripadniki slovenske narodne skupnosti, ki živijo na tem ozemlju; zamejci: potrebe zamejstva
● knjiž. odpotovati v zamejstvo tujino, inozemstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zarána prisl. (ā) knjiž. zgodaj zjutraj: zarana odpotovati, vstati;
danes se je zbudila že zarana;
jutri zarana bo že na cilju / delajo od zarana do pozne noči // zgodaj sploh: pozimi je že zarana tema
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.