Tiskanje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

odcéden odcédna odcédno pridevnik [otcédən]

pri katerem se odvečna tekočina (lahko) odceja

v obliki odcedni ki se uporablja pri odcejanju 2., 2.1.

STALNE ZVEZE: odcedna voda, odcedni sok
ETIMOLOGIJA: ↑odcediti

odcejálnik odcejálnika samostalnik moškega spola [otcejálnik]

luknjičasta, mrežasta priprava za odstranjevanje odvečne tekočine

1.1.

;

SINONIMI:

cedilo

1.2.

ETIMOLOGIJA: ↑odcejati

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bifurkácija -e ž (á)
knjiž. cepljenje na dvoje, razcep: bifurkacija študija
♦ anat. bifurkacija sapnika; geogr. bifurkacija odtok vode z enega območja v dve porečji

čebèr -brà in čèber -bra [čəbər] m (ə̏ ȁ; ə̀)
večja lesena posoda z dvema ušesoma: čeber vode; čeber za pranje z odprtino za odtok vode
● ekspr. glavo imam kot čeber čutim pritisk, bolečino v glavi

četverokápnica -e ž (ȃ)
arhit. streha s štirimi nagnjenimi ploskvami za odtok vode:

dotòk -óka m (ȍ ọ́)
glagolnik od dotekati ali doteči: pospešiti dotok krvi; dotok bencina; dotok in odtok vode / zagotoviti reden dotok finančnih sredstev; dotok študentov na pravno fakulteto; dotok mladih ljudi v mesto

dvókápen -pna -o prid. (ọ̑-ȃ)
arhit., v zvezi dvokapna streha streha z dvema nagnjenima ploskvama za odtok vode:

dvókápnica -e ž (ọ̑-ȃ)
arhit. streha z dvema nagnjenima ploskvama za odtok vode: za kmečko hišo je najbolj primerna dvokapnica

ênokápen -pna -o prid. (ē-ȃ)
arhit., v zvezi enokapna streha streha z eno nagnjeno ploskvijo za odtok vode:

ênokápnica -e ž (ē-ȃ)
arhit. streha z eno nagnjeno ploskvijo za odtok vode: lopa je pokrita z enokapnico / streha enokapnica

izlív -a m (ȋ)
1. kraj, kjer se potok ali reka izliva: urediti izliv Ljubljanice v Savo; mesto ob izlivu reke / lijakasti izliv reke
2. glagolnik od izliti:
a) izliv tekočine
♦ med. izliv krvi nabiranje krvi v podkožju in drugih mehkih delih; izliv semena iztek semena pri nehoteni spolni nadraženosti
b) bil je vajen njenih čustvenih izlivov; motili so ga taki histerični izlivi ljubezni / brati, poslušati pesniške, srčne izlive
3. posoda za odtok vode, zlasti odvečne, umazane: zliti umazano vodo v izliv

izliválnik in zliválnik -a m (ȃ)
knjiž. na zid pritrjena posoda za odtok odvečne, umazane vode; lijak: zliti vodo v izlivalnik

izlívek -vka m (ȋ)
posoda za odtok vode, zlasti odvečne, umazane: izliti pomije v izlivek; kamnit izlivek
♦ biol. tekočina, ki se izbrizga, izteče pri spolni nadraženosti

kanálski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kanal: kanalski smrad / kanalski odtok / kanalske cevi; kanalska mreža kanalsko omrežje
♦ teh. kanalska sušilnica sušilnica, pri kateri se snov, ki se suši, pomika skozi sušilno komoro

klávničen -čna -o prid. (ȃ)
klavniški: klavnični odtok / klavnični odpadki klavni

korítnica -e ž (ȋ)
grad. navadno betonski element koritaste, trikotne oblike za odtok vode ob robu cestišča: vgraditi koritnice ob cesti

liják -a m (á)
1. priprava za zlivanje tekočine v posodo skozi majhno odprtino: z lijakom doliti vina v steklenico; pločevinast, steklen lijak; grlo lijaka
● ekspr. ti bi rad, da bi ti vlivali znanje z lijakom da bi ga pridobil brez prizadevanja, truda; šalj. nürnberškega lijaka ni ni načina, ki bi omogočal pridobivanje znanja brez prizadevanja, truda
// kar je po obliki ali funkciji podobno lijaku: v globino se spušča strm lijak in kmalu preide v navpične stene; granate so izkopale globoke lijake; napravil je z dlanmi lijak, jih nastavil na usta in zaklical / prah se v lijaku vrtinči kvišku
2. na zid pritrjena posoda za odtok odvečne, umazane vode: zliti pomije v lijak; umiti si roke pri lijaku / kuhinjski lijak; vodovodni lijak / lijak dobro požira, je zamašen odvodna cev pri tej posodi
♦ agr. lijak za seno jašek, po katerem se spušča seno v hlev; jašek za seno; meteor. lijak tornada osrednji del tornada, v katerem je zračni pritisk izredno znižan; teh. polnilni lijak del priprave, naprave, skozi katerega se stresa, daje material vanjo

možgáni -ov m mn., rod. mn. tudi možgán (ȃ)
1. osrednje živčevje, ki leži v lobanjski votlini: pri padcu si je poškodoval možgane; možgani opice; razvoj lobanje je povezan z razvojem možganov; velikost, vnetje, zgradba možganov; krvavitev v možganih / kupiti telečje možgane / ocvrti možgani; pren., ekspr. več kot sto možganov je napeto čakalo, kaj bo povedal
2. nav. ekspr. to živčevje pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja: ta misel mu je šla, šinila skozi možgane; to se mu je vtisnilo v možgane; plod bolnih možganov
3. knjiž., navadno z rodilnikom najpomembnejši, vodilni ljudje v kaki organizaciji, gibanju: možgani podjetja; možgane ekipe predstavlja desni zunanji igralec
// inteligenca, zlasti raziskovalci: močen je odtok tehničnih možganov; raziskovalni centri so producirali veliko možganov / beg možganov iz ene države v drugo
4. publ., navadno v zvezi elektronski možgani računalnik: elektronski možgani so analizirali milijone podatkov; projekti elektronskih možganov
● ekspr. možgani se mu kisajo, mehčajo v svojem ravnanju, mišljenju postaja nepreudaren; ekspr. možgani so mu začeli hitro delovati začel je hitro misliti; ekspr. napenjati možgane intenzivno razmišljati; ekspr. možgane rahljati komu pripravljati ga za učenje, razmišljanje; ekspr. danes mu je udarilo na možgane ne more misliti, razmišljati; ekspr. pobrskaj po možganih skušaj se spomniti; ekspr. v njegovih možganih se je prižgala lučka doumel, razumel je; slabš. ima konjske možgane je zelo nespameten, neumen; ekspr. nima lastnih možganov ne odloča se samostojno
♦ anat. mali možgani del možganov za ravnotežje; srednji možgani del možganov za urejanje gibov; veliki možgani del možganov za dojemanje dražljajev in urejanje odnosov med organizmom in okolico; med. mehčanje možganov odmiranje in utekočinjanje možganskega tkiva zaradi zamašitve odvodnice; pretres možganov funkcijska prizadetost možganov zaradi udarca, padca

múlda ž (ȗ)
jarek za odtok tekočine s ceste, tlakovanih površin: odvodnjavanje je urejeno z muldo v granitnih kockah; vozišče, bankine in mulda / obcestna mulda
// grad. žarg. navadno betonski element koritaste, trikotne oblike za gradnjo takega jarka; koritnica: betonska mulda z dimenzijami 40-krat 50-krat 10 cm

odlív -a m (ȋ)
1. glagolnik od odliti ali odlivati: odliv odvečne tekočine / zmanjšati odliv sladke vode v morje odtok, odtekanje
2. publ. odhod, odhajanje drugam: odliv delavcev iz tovarne; velik odliv prebivalstva z dežele odseljevanje, odselitev / odliv volilnih glasov zmanjšanje, izguba
// prehajanje zlasti denarja drugam: odliv deviz, zlata v tuje države; odliv sredstev iz sklada
3. zastar. oseka: zaradi odliva ladja ni mogla pristati
4. knjiž., zastar. ulitek, odlitek: izdelovati odlive / poškodovati mavčni odliv kipa

odmašíti -ím dov., odmášil (ī í)
narediti, da kaj preneha biti zamašeno: odmašiti luknje, špranje / odmašiti cev, lijak; odmašiti kanal, odtok; zdaj je dobro slišal, kot da bi se mu odmašila ušesa / odmašiti steklenico / kirurgi so ji uspešno odmašili žilo; razpršilo odmaši nos; gel očisti kožo in odmaši pore

odmašèn

-êna -o:

čutaro je pustil kar odmašeno

odtòč -óča m (ȍ ọ́)
zastar. odtok: velik odtoč vode / razširiti odtoč reke

odtóčen -čna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na odtok: narediti odtočno odprtino / odtočni jarek, kanal jarek, kanal za odvajanje vode; odtočni žleb; odtočna cev cev za odvajanje vode, tekočine
// agr. v katerem voda ne zastaja; odceden: saditi drevesa na odtočnem kraju

odtòk -óka m (ȍ ọ́)
1. glagolnik od odtekati ali odteči: preprečiti odtok vode / velik odtok prebivalstva v industrijo / odtok denarja
// kar odteka: izmeriti količino odtoka; posoda za odtok / tovarniški odtok odplaka
2. pot, po kateri kaj odteka: voda si je poiskala nov odtok; na tem območju prevladuje podzemeljski odtok
3. odtočna cev: popraviti odtok; dati priključek na odtok

plaváč -a m (á)
plavalec: bil je izvrsten plavač, pa slab plezalec
♦ teh. na tekočini plavajoča priprava, ki ureja njen dotok in odtok; pločevinasti plavač

prikljúček -čka m (ȗ)
1. naprava brez lastnega pogona, ki se priključi na kaj: ima veliko kmetijskih strojev in priključkov; vrtalni stroj s priključki / traktorski priključki; priključki za mešalec
2. del napeljave od omrežja do porabnika: zgraditi priključke; priključek na mestni plinovod že gradijo / dobiti električni, telefonski, vodovodni priključek
// priprava na tem delu, s katero se naprave priključijo na omrežje: vodovodni priključek je montiran v kleti; v kuhinji je priključek za vodovodno pipo in odtok; poiskati priključek za radio in televizijo
// priprava na kaki stvari za priključitev česa: fotoaparat ima priključek za bliskovno luč; montirati na avtomobilu priključek za prikolico; pregledati in popraviti bo treba priključek za dimne cevi
3. cesta, proga ali del ceste, proge, ki povezuje drugo cesto, progo z glavno cesto, progo: priključki bodo kmalu končani; peljati po priključku; cestni, železniški priključek; zgraditi priključek na glavno progo, za novo naselje
// kraj, prostor, kjer se taka cesta, proga priključi na drugo cesto, progo: hiša stoji blizu priključka
4. priključitev: navodila za priključek prikolice / dovoliti priključek na električno omrežje / priključek ozemlja / sledi priključek leve noge k desni / narediti priključek priključiti
● publ. k upravni zgradbi so zgradili še priključek prizidek; publ. v priključku je navedel še nekatere važne podatke v dodatku, pripisu
♦ elektr. daljinski priključek priprava, s katero se priključi računalniški terminal na računalniški sistem; grad. priključek (zidu) mesto, kjer se k enemu zidu priključi drug zid

samosvój -ôja -e prid. (ọ́ ó)
1. ki misli, ravna po svoje, ne oziraje se na mnenje, nasvete drugih: samosvoj otrok; bil je samosvoj in jezljiv; postala je tako samosvoja / ta konj je zelo samosvoj trmast
// čudaški, poseben: bil je malo samosvoj človek
2. knjiž. ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od stvari svoje vrste: ti ljudje govorijo samosvoj jezik; kraj leži v središču te male, samosvoje pokrajine / imeti samosvoj položaj v državi poseben / samosvoj stil / skladba razodeva samosvojega ustvarjalca
3. publ. lasten posameznemu, tipičen za posameznega: to je tisto, kar je samosvoje narodu / prispevali so k razvoju dokaj samosvoje tehnike
4. zastar. svoj, lasten: hiša ima samosvoj odtok / armada ni tvorila samosvoje celote / samosvoja hvala samohvala
5. knjiž. neodvisen, samostojen: bili so spet samosvoji in gospodarji svoje zemlje; z zaposlitvijo je končno postala samosvoja / zatirati samosvoje misli svobodne

samosvôje

prisl.:

samosvoje doživljati svet

družina je živela samosvoje

sódav -a -o prid. (ọ̑)
ki vsebuje sodo: zliti v odtok vročo sodavo vodo / knjiž. postreči s torto in sodavo vodo sodavico, sodo

stréha -e ž (ẹ́)
1. del, ki pokriva in ščiti stavbo pred padavinami: streha se podira, pušča; popraviti, na novo prekriti streho; vihar je razkril streho; opečnata, pločevinasta, slamnata streha; poševna, ravna, strma streha; streha, krita s salonitnimi ploščami, skodlami; sleme strehe; okno v strehi / kupolasta, piramidasta, stožčasta streha / hiša je že pod streho ima že narejeno streho / sobo ima pod streho na podstrešju
♦ arhit. dvokapna z dvema nagnjenima ploskvama za odtok vode, enokapna streha z eno nagnjeno ploskvijo za odtok vode; grad. mansardna streha katere ploskev je zlomljena v topem kotu navzdol
// kar ščiti pred padavinami sploh: poiskati si streho; stopiti pod streho; za streho jim je bila smreka
2. kar kaj pokriva in ščiti pred padavinami, soncem: narediti streho nad balkonom; platnena streha; čoln s streho
// zgornji del vozila: dati prtljažnik na streho avtomobila; streha vagona / avtomobil s premično streho
3. ekspr. stanovanje, dom: ostati brez strehe; iskati si streho nad glavo / rad bi se vrnil pod domačo, rodno streho domov; živijo pod skupno streho skupaj
● ekspr. posaditi, spustiti komu (rdečega) petelina na streho zažgati komu hišo; ekspr. o tem čivkajo že vrabci na strehah to je že zdavnaj splošno znano; začel je zidati hišo pri strehi lotil se je stvari z neprave strani; ekspr. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi nastane prepir, spor; pod streho ekspr. ves pridelek je pod streho spravljen s polj in uskladiščen; ekspr. študija bo kmalu pod streho končana; pog., ekspr. ta ga ima pod streho je vinjen; ekspr. otroke je že spravil pod streho preskrbel jim je stanovanje, zaposlitev; vzeti koga pod streho dati mu prenočišče, hrano; star. bil je rojen pod nizko, slamnato streho izhaja iz revne družine; ekspr. streha sveta Mont Everest; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti

štírikápen -pna -o prid. (ī-ȃ)
arhit., v zvezi štirikapna streha streha s štirimi nagnjenimi ploskvami za odtok vode:

štírikápnica -e ž (ī-ȃ)
arhit. streha s štirimi nagnjenimi ploskvami za odtok vode: hiša s štirikapnico

utòk -óka m (ȍ ọ́) zastar.
1. odtok: utok vode
2. ugovor, pritožba: utok proti odločbi sodišča

víličenje in vilíčenje -a s (ī; ī)
knjiž. cepljenje: viličenje debla
♦ geogr. odtok vode z enega območja v dve porečji; bifurkacija

zabásati -bášem tudi -básam dov., tudi zabasájte; tudi zabasála (á ȃ) pog.
1. zatlačiti: zabasati srajco za hlače
2. zamašiti: zabasati špranje s papirjem / blato je zabasalo odtok / cev se je zabasala
3. zapolniti: sobo so zabasali s pohištvom

zabásan

-a -o:

zabasan odtok

predal je popolnoma zabasan

●

ulica je zabasana z vozili polna vozil

zajezováti -újem nedov. (á ȗ)
jeziti, delati jez: zajezovati reko / rastlinje je zajezovalo odtok vode / zidovi zajezujejo ropot

zamašíti -ím dov., zamášil (ī í)
1. dati kako snov, predmet v odprtino, da se zapre: zamašiti razpoke, špranje; zamašiti luknjo s papirjem / zamašiti steklenico z zamaškom / ekspr. zvezali so ga in mu zamašili usta / ekspr. z obema rokama si je zamašil ušesa
2. z nabiranjem, kopičenjem na določenem mestu onemogočiti prehod, pretok: blato, listje je zamašilo kanal / kamen je zamašil cev
3. ekspr., navadno v zvezi z luknja, vrzel narediti, da pride kaj v majhnih količinah tja, kjer tega kljub potrebi, nujnosti ni dovolj: zamašiti luknje v ansamblu; zamašiti vrzeli v izobrazbi
● nizko z eno besedo mu je zamašil gobec mu onemogočil ugovarjanje; pog. s tem denarjem bom zdaj zamašil vsaj nekaj lukenj poravnal nekaj dolgov; pog., ekspr. zamašiti komu usta z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da preneha kritizirati, opravljati

zamašíti se

postati neprehoden, nepretočen zaradi nabiranja, kopičenja kake snovi, predmetov na določenem mestu:

jašek za smeti se pogosto zamaši

kanal se je zamašil z odpadki, s peskom

/ žila se zamaši

zamašèn

-êna -o:

imeti zamašen nos

odtok je zamašen

s plutovinastim zamaškom zamašena steklenica

ePravopis – Slovenski pravopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Bajkalsko jezero

Predlog

Bajkalskega jezera samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

jezero v Aziji

IZGOVOR: [bajkálsko jézero], rodilnik [bajkálskega jézera]

PRIMERJAJ: bajkalski

Slovenski pravopis

kanálski -a -o (ȃ) ~ odtok

odmašíti -ím dov. odmášil -íla, nam. odmašít/odmašìt; odmašênje; drugo gl. mašiti (í/ȋ í) kaj ~ cev, odtok
odmašíti se -ím se (í/ȋ í) komu Ušesa so se mu odmašila

odtòk -óka m, pojm. (ȍ ọ́) ~ vode; fin. ~ denarja; poud. ~ prebivalstva |odhod, odhajanje drugam|; števn. popraviti ~; podzemeljski ~i

ponòr -ôra m (ȍ ó) odtok vode v ~e

zabásan -a -o; bolj ~ (ȃ) knj. pog.: ~ odtok zamašen; Cesta je ~a polna vozil
zabásanost -i ž, pojm. (ȃ) knj. pog.

zamašèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ nos; ~ odtok; ~a žila
zamašênost -i ž, pojm. (é)

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

ePravopis – Slovenski pravopis

Slovenski pravopis

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Slovenski etimološki slovar³

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Farmacevtski terminološki slovar

Geološki terminološki slovar

Geografski terminološki slovar

Kostelski slovar