alieníran -a -o [ije]; bolj ~ (ȋ) neobč. odtujen
alieníranost -i [ije] ž, pojm. (ȋ) neobč. odtujenost
odtujèn -êna -o in odtújen -a -o; bolj ~ (ȅ é é; ȗ) komu/čemu biti ~ domačim; Postala sta ~a
odtujênost -i in odtújenost -i ž, pojm. (é; ȗ)
odtujênec -nca in odtújenec -nca m z -em člov. (é; ȗ) poud. |odtujen človek|
odtujênka -e in odtújenka -e ž, člov. (é; ȗ) poud.
odtujênčev -a -o in odtújenčev -a -o (é; ȗ) poud.
odtujíti -ím dov. odtúji -íte; odtújil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna in odtújen -a; odtujênje in odtújenje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga komu/čemu Odtujil ga je domačim; pravn. ~ del premoženja odsvojiti
odtujíti se -ím se (í/ȋ í) komu/čemu Hči se jima je odtujila
otujèn -êna -o in otújen -a -o; bolj ~ (ȅ é é; ȗ) neobč. odtujen
otujênost -i in otújenost -i ž, pojm. (é; ȗ) neobč. odtujenost
odptǘjeni -a -o prid. odtujen: 'Selezni ino szalaszki Szlovenje od szvojih rodbinszkih bratov páli odptüjeni, szo bili KOJ 1914, 104