Tiskanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

odtujíti -ím dov., odtújil (ī í)
1. narediti, da kdo preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: odtujil ga je domačim; hči se jima je odtujila / dolgotrajno bivanje v tujini ga je odtujilo domovini; narodnostno se odtujiti
2. pravn. prenesti (lastninsko) pravico na drugo osebo; odsvojiti: odtujiti del delnic, premoženja; družbeniki ne morejo odtujiti sredstev, ki so v lasti podjetja
// vzeti kaj s prisvojitvenim namenom na skrivaj ter brez dovoljenja in vednosti lastnika: odtujiti denar, denarnico, osebni avtomobil, torbico
♦ filoz. odtujiti po Marxu povzročiti, da se produkti človekovega dela osamosvojijo in zavladajo v obliki lastnika proizvajalnih sredstev, države, družbenih institucij

odtujíti se

knjiž.

izgubiti svoje bistvo:

v takih razmerah se človek odtuji

odtujèn

-êna -o in odtújen -a -o:

postala sta odtujena

odtujeno delo

odtujena družbena sredstva

Slovenski pravopis

alieníran -a -o [ije]; bolj ~ (ȋ) neobč. odtujen
alieníranost -i [ije] ž, pojm. (ȋ) neobč. odtujenost

odtujèn -êna -o in odtújen -a -o; bolj ~ (ȅ é é; ȗ) komu/čemu biti ~ domačim; Postala sta ~a
odtujênost -i in odtújenost -i ž, pojm. (é; ȗ)

odtujênec -nca in odtújenec -nca m z -em člov. (é; ȗ) poud. |odtujen človek|
odtujênka -e in odtújenka -e ž, člov. (é; ȗ) poud.
odtujênčev -a -o in odtújenčev -a -o (é; ȗ) poud.

odtujíti -ím dov. odtúji -íte; odtújil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna in odtújen -a; odtujênje in odtújenje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga komu/čemu Odtujil ga je domačim; pravn. ~ del premoženja odsvojiti
odtujíti se -ím se (í/ȋ í) komu/čemu Hči se jima je odtujila

otujèn -êna -o in otújen -a -o; bolj ~ (ȅ é é; ȗ) neobč. odtujen
otujênost -i in otújenost -i ž, pojm. (é; ȗ) neobč. odtujenost

Slovar slovenskih frazemov

pŕst Frazemi s sestavino pŕst:
bôžji pŕst, dáti kómu po pŕstih, dobíti jíh po pŕstih, dobívati jíh po pŕstih, dvígniti pŕst, glédanje [kómu] pod pŕste, glédanje [kómu] skozi pŕste, glédati kómu na pŕste, glédati kómu pod pŕste, iméti dólge pŕste, iméti kàj v málem pŕstu, iméti kóga na vsák pŕst (po) desét, iméti kóga na vsák pŕst (po) pét, iméti [svôje] pŕste vmés, iméti zelêne pŕste, kazánje s pŕstom na kóga/kàj, kŕcniti kóga po pŕstih, niti s pŕstom ne mígniti, oblízniti si vsè pŕste [za kóga/kàj], opêči si pŕste [pri čém, kjé], ovíjati kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okrog pŕsta, poglédati kómu skozi pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pŕst bôžji, pŕsti srbíjo kóga, s pŕstom kazáti na kóga, s pŕstom kazáti za kóm, s pŕstom pokazáti na kóga, stegováti pŕste po čém, stopíti kómu na pŕste, še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kàj], udáriti kóga po pŕstih, udárjati kóga po pŕstih, vrtéti kóga okoli pŕsta, vrtéti kóga okrog pŕsta

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovenski pravopis

Slovar slovenskih frazemov

Slovar stare knjižne prekmurščine