odvíti -víjem dov. (í)
1. z vrtenjem v določeno smer
a) odstraniti: odviti matico; odviti pokrovček; odviti žarnico; odviti s ključem, z roko / odviti steklenico / odviti kolo pri avtomobilu sneti ga z odstranitvijo matic, ki ga pritrjujejo; odviti tirnice
♦ voj. odviti bombo odstraniti ji pokrovček nad vžigalnikom
b) narediti, da kaj preneha pritiskati kaj, biti trdno nameščeno: odviti vreteno pri preši; odviti varovalke; odviti in priviti / odviti za en obrat
// z vrtenjem dati del priprave v tak položaj, da ima kaj prosto pot: odvil je pipo in voda je silovito pritekla; odviti ventil
2. narediti, da kaj preneha biti
a) zavito: odviti bonbon, paket; počasi je odvila darilo / odviti šolske knjige
b) ovito: odviti obvezo; odviti papir; odviti šal / nalahno je odvil bratovo roko, ki ga je objemala v spanju odmaknil / zjutraj si je boleče noge povila, zvečer pa odvila
c) navito: odviti nit, sukanec / odviti klobčič
č) zvito: odviti listek; list se odvije / odviti kito
3. nar. koroško odkimati: Dva kupca sta se medtem zanimala za naš par. Eden je samo pobrcal s palico po stegnih in nato odvil z glavo ter brez besede izginil (Prežihov)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

varoválka -e [tretji pomen varovau̯ka in varovalka] ž (ȃ)
1. priprava, ki prekine tokokrog, kadar je jakost toka prevelika ali ob kratkem stiku: izključiti, odviti, zamenjati varovalko; kapa, vložek varovalke / varovalka je pregorela / avtomatska varovalka pri kateri se s pritiskom na gumb spet vzpostavi tokokrog; glavna varovalka plombirana varovalka, ki stoji pred števcem; pren., knjiž. lepega dne je pregorela varovalka njegovega potrpljenja
2. voj. del strelnega orožja, ki varuje pred slučajnim, nehotenim sproženjem: odpreti, zapreti varovalko na puški, revolverju / odviti varovalko bombe
3. zastar. varuhinja: varovalka otroka
♦ elektr. staljiva varovalka v kateri se žica stali in tako prekine tokokrog; fiz. varovalka za deset amperov; teh. plinska varovalka ki zapre dovod plina v gorilnik, ko plamen nezaželeno ugasne

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

bómba -e ž (ọ̑)
1. z razstrelivom napolnjeno kovinsko telo: metati bombe; letala bombardirajo mesto z zažigalnimi bombami; atomska bomba; kasetna bomba ki je sestavljena iz številnih manjših bomb in se uporablja pri izstrelitvah iz zraka z namenom doseči čim večje območje; plinska polnjena s strupenim plinom, rušilna bomba; slepa bomba ki ne eksplodira; eksplozija bombe / odviti, vreči ročno bombo; nastaviti tempirano bombo; to je učinkovalo kot bomba to je spravilo ljudi v največje presenečenje, začudenje; pren. bombe smeha / pisemska bomba pismo z razstrelivom, ki eksplodira ob odprtju
2. teh. kovinska posoda za shranjevanje plinov pod visokim tlakom; jeklenka: napolniti bombe s kisikom
3. pog., ekspr. kar zaradi nenavadnosti, nepričakovanosti vzbudi presenečenje: nepričakovano je vrgla med zbrano družbo bombo: ušla je od doma / kot vzklik bomba!
● publ. poslati silovito bombo v gol močno, neubranljivo brcniti žogo v gol; pog. seks bomba spolno zelo privlačna ženska
♦ gastr. bomba slaščica v obliki bombe; geol. vulkanska bomba zaobljena kepa strjene lave; med. kobaltova bomba aparat za globinsko obsevanje tumorjev; voj. hidrogenska bomba polnjena z jedrskim strelivom največje sile; globinska bomba za uničevanje podmornic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

detonátor -ja m (ȃ)
razstrelivo, s katerim se povzroči eksplozija glavnega naboja: občutljivost detonatorja
// posodica s takim razstrelivom: pritrdil je detonator in prižgal zažigalno vrvico; odviti minam detonatorje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

privíti -víjem dov. (í)
1. z vrtenjem v določeno smer
a) namestiti: priviti pokrovček na kozarec; priviti vijake, žarnico; priviti s ključem / na leseno steno je privil kljuke za obešanje plaščev z vijakom, vijaki pritrdil
b) narediti, da kaj močneje pritiska kaj, je trdno nameščeno: matico je treba še priviti; priviti vreteno pri stiskalnici; močneje priviti; odviti in priviti
// z vrtenjem dati del priprave v tak položaj, da kaj nima več (popolnoma) proste poti: privil je pipo, da je voda prenehala teči
2. objemajoč narediti, da je kdo tesno ob čem: mati je privila otroka na prsi; otrok se je privil k materi / privil jo je k sebi
3. ekspr., navadno v zvezi s cena zvišati, dvigniti: trgovci so privili cene / priviti davke
4. ekspr. prisiliti, pregovoriti koga: privili so ga, da je spregovoril
● oče je sina trdo privil prijel; priviti petrolejko narediti, da manj ali bolj sveti; publ. priviti davčni vijak povečati davke; poostriti izterjevanje davkov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

ročíca -e ž (í)
1. manjšalnica od roka: otroci so od veselja krilili z ročicami / ekspr. še dolgo je videl njeno ročico, ki mu je mahala v pozdrav
2. podolgovat, na enem koncu pritrjen del priprave, stroja, s katerim se sproži, uravnava delovanje te priprave, stroja: premaknil je ročico in vrata so se odprla; pritisniti na ročico izplakovalne priprave; ročica krmila / stikalna ročica
// tak del, s katerim se kaj poganja, vrti: natakniti, odviti ročico pri mlinčku; hitro vrteti ročico; ročica lajne, mesoreznice / pogonska ročica
// podolgovata priprava na gramofonu, ki omogoča drsenje gramofonske igle po gramofonski plošči: premakniti ročico na ploščo / gramofonska ročica
3. nav. mn. vsak od dveh podolgovatih delov, nastavkov naprave za držanje, prijemanje: prijel je za ročice samokolnice in odpeljal; opirati se na ročice pri plugu
4. agr. vsak od štirih količev, ki se vtaknejo v oplen, za oporo ob straneh voza: tesati ročice; nasaditi lojtrnice na ročice; zadnji ročici sta se zlomili
● knjiž. ročica kovčka ga je rezala v roko ročaj, roč; z ročico kaj dvigniti z vzvodom; ročica naslanjača naslonjalo za roke
♦ avt. menjalna ali prestavna ročica za spreminjanje položaja zobnikov v menjalniku; fiz. ročica (sile) razdalja med osjo telesa in premico sile, ki deluje nanj; grad. ročica krajši poševni tram, navadno v ostrešju, ki, uprt v pokončni tram, podpira vodoravnega; strojn. ročica del batnega stroja, ki veže ojnico z gredjo; teh. naravnalna, natična ročica; vrtn. listi in ročice rastline vitice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

francóz -a m (ọ̑)
priprava za odvijanje ali privijanje z vzporedno se premikajočimi čeljustmi: s francozom odviti matico, vijak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

izvijáč -a m (á)
orodje za odvijanje ali privijanje vijakov, ki imajo zarezo v glavi: odviti z izvijačem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

jájčarica -e ž (ȃ)
1. kokoš, ki se goji zaradi jajc; nesnica: usmeriti se na vzrejo jajčaric / njene kokoši so dobre jajčarice
2. nekdaj ženska, ki se ukvarja s (pre)prodajanjem jajc: prodati jajca jajčarici; jajčarice na trgu
3. voj. žarg. ročna bomba jajčaste oblike: odviti in vreči jajčarico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

karaméla -e ž (ẹ̑)
mehek bonbon iz žganega sladkorja in dodatkov: kupiti karamele; odviti karamelo; lešnikove karamele / prsne karamele trdi bonboni iz žganega sladkorja z dodatkom eteričnih olj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

klôbka tudi klôpka -e ž (ó)
klobčič: odviti klobko sukanca / maček spi zvit v klobko / stala je sredi klobke svojih otrok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

mática -e ž (ā)
1. spolno razvita samica pri čebelah: matica se izleže; matica leže jajčeca; dvoletna, enoletna, triletna matica
2. predmet v obliki debelega obročka z notranjimi navoji: odviti, priviti matico / ključ za matice
3. knjiž. kraj, območje, kamor kaj spada: voda se je vrnila v strugo, svojo matico / združitev velikega dela Krasa z deželo matico
4. enota, ki ima osrednji položaj v odnosu do drugih enot kakega sestava: odnosi podružničnih šol z matico / Atene so veljale za matico jonskih državic / ladja matica ekspedicije
5. društvena založniška organizacija: ustanavljanje matic pri Slovanih / Slovenska matica
6. v zvezi biserna matica notranja plast lupine nekaterih školjk: gumbi iz biserne matice
7. star. matična knjiga: pri sestavljanju biografije je uporabljal cerkvene matice / vpis v poročno, rojstno matico
8. zastar. (tiskarska) matrica: napraviti matico iz kovine
♦ agr. ocetna matica tanka prevleka, ki se nabere na površini alkoholnih tekočin pri ocetnem vrenju; zakis; anat. nohtna matica plast celic, iz katerih se dela noht; čeb. matica se opraši; dodajati panjem matice; jalova matica ki zalega neoplojena jajčeca; etn. matica del rovaša, ki ga obdrži upnik; pravn. matica listine, naloga prvi primerek listine, naloga v več kopijah, ki ostane izdajatelju; strojn. holandska matica holandec; kapičasta, kronska matica; krilna matica ki ima ob straneh ploščici, da se lažje suka z roko; slepa matica ki je na eni strani zaprta; zool. matica spolno razvita samica nekaterih žuželk

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

nôga -e in -é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi nógo nóge (ó)
1. okončina, ki se uporablja za oporo trupa, premikanje: noga ga boli; noge so se mu od strahu šibile, tresle; iztegniti, skrčiti noge; umivati si noge; zlomiti si nogo, obe nogi; ima debele, suhe, tanke noge; desna, leva noga; krive, lepe noge; prekrižane, razkoračene, spodvite noge / invalid z leseno nogo protezo, ki zamenjuje nogo; ekspr. noge na iks po obliki podobne črki X, na o po obliki podobne črki O / prestopati se z noge na nogo; tukaj piha pod noge v noge; v noge me zebe; stati na eni nogi / pogledati žensko pod noge njene noge; brcnil ga je v nogo v del pod kolenom / k nogi kot povelje postavi puško k nogi; kot ukaz psu k nogi; na noge kot vzklik vstani(te) / konjske, kozje, mušje, ptičje noge; sprednje, zadnje noge; taji in skriva kot kača noge / kot vzklik pasja noga, tega pa nisem vedel
// del te okončine od gležnjev do konca prstov: noge se mu potijo; bose, otekle, ožuljene noge / stopil mu je na nogo; na nogah ima copate; palec na nogi; sneg se mu je udiral pod nogami
2. spodnji, zoženi nosilni del priprave, naprave: miza ima štiri noge; odviti, pritrditi nogo; oglate, okrogle noge; posteljne noge; stolček na treh nogah; miza z eno nogo; pog. noga od stola noga pri stolu, noga stola
● teci, kar ti noge dajo kolikor hitro moreš; ekspr. dati nogo komu odpustiti, odsloviti ga (iz službe); ekspr. noge ga niso več držale, nosile ni mogel več hoditi; pog., ekspr. tu dobi, ima vsaka stvar noge vsaka stvar se tu izgubi, izgine; ekspr. nastaviti komu nogo spotakniti ga; ekspr. komaj vleče noge za seboj od utrujenosti, slabosti zelo težko hodi; star. vzel je noge pod pazduho začel je iti, teči; ekspr. otroci, spravite se mi izpod nog umaknite se, pojdite proč; ekspr. ogledal si ga je od nog do glave vsega; nižje pog. iti k nogam peš; ekspr. stisnil je rep med noge umaknil se je, zbežal je; vdal se je, odnehal je; ekspr. kopeli so ga postavile na noge ozdravile, okrepile; ekspr. postaviti, spraviti podjetje na noge narediti, da postane uspešno; ekspr. skočiti na noge hitro vstati; ekspr. dogodek je vso policijo spravil na noge policija je začela akcijo; ekspr. glej pod noge pazi, kako, kod hodiš; ekspr. metati komu polena pod noge ovirati ga pri delu, pri njegovih prizadevanjih; ekspr. metati se komu pod noge predajati se, podrejati se; knjiž., ekspr. ubrati, vzeti pot pod noge začeti iti, hoditi; šalj. pijača mu je šla, zlezla v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; pog. cel dan je bil na nogah je stal, hodil, zlasti pri delu; ekspr. ob tem dogodku so bili vsi meščani na nogah vznemirjeni, navdušeni; ogorčeni; pog. je dober v nogah pri hoji zdrži velike napore; pog. imajo že precej kilometrov v nogah veliko so prehodili; ekspr. gori mu pod nogami je v veliki stiski, nevarnosti; ekspr. tla se mu majejo pod nogami ima ogrožen (družbeni) položaj; ni več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; ekspr. z eno nogo je že v grobu je že star; kmalu bo umrl; ekspr. biti s kom na bojni nogi sprt; ekspr. v ta gozd še ni stopila človeška noga človek, ljudje; pog. je hitrih nog hitro hodi; zna hitro hoditi; nar. kurja noga divja ali kultivirana rastlina z mesnatim steblom in mesnatimi listi ter belimi, rumenimi ali rdečimi cveti; tolščak; ima lahke, težke noge lahko, težko hodi; pog. postaviti se na lastne, svoje noge osamosvojiti se; ekspr. danes je menda z levo nogo vstal ves dan je slabo razpoložen; ekspr. vsa stvar je, stoji na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena; ekspr. že od mladih nog se nisva videla od mladosti; ekspr. stati z obema nogama v življenju biti zelo dejaven (v družbenem življenju); šalj. pojdi iskat v klet, saj imaš še prve noge saj si še mlad; ekspr. živeti na veliki nogi razkošno, potratno; ekspr. biti nov od nog do glave biti oblečen v nova oblačila; preg. laž ima kratke noge laž se kmalu odkrije
♦ aer. amortizacijska noga priprava pod repom letala, ki blaži sunke pri vožnji po tleh; bot. vranja noga rastlina s pernatimi listi in belimi, rumenkastimi ali škrlatno rdečimi cveti, Coronopus; med. ploska noga z izravnanim srednjim delom stopala; obrt. kozja noga orodje z dvema ravnima, navadno v ostrem kotu stikajočima se reziloma za rezbarjenje; šport. odrivna noga s katero se skakalec v višino, daljino odrine od podlage; teh. svinjska noga drog za privzdigovanje, premikanje težkih bremen; zool. noga razširjen spodnji del telesa pri mehkužcih, ki se zlasti pri polžih uporablja za lezenje; oprijemalna noga s palcem, ki se lahko stika z drugimi prsti; plavalna noga s plavalno kožico med tremi sprednjimi prsti; plezalna noga s prstom, ki se lahko obrača naprej ali nazaj; noge hodilke okončine za hojo, zlasti pri rakih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

odvijáč -a m (á)
izvijač: odviti z odvijačem; odvijač z izolirano ročico / prinesel je steklenico in odvijač odpirač

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pakét -a m (ẹ̑)
1. predmet, predmeti z ovojem zaradi prenosa, prevoza: nesti paket; odpreti, odviti paket; prevezati paket z vrvico; zložiti pakete na polico; velik paket / narediti paket zaviti kaj in prevezati z vrvico / darilni paket za darilo
// poštna pošiljka, ki ima določeno velikost, težo, vrednost in embalažo: dostaviti, izročiti paket; oddati paket na pošto; opremiti paket s podatki; poslati kaj kot paket / interniranci so dobivali pakete od doma hrano in druge potrebščine v takih pošiljkah; poslati kaj v paketu / poštni paket
2. pog., z rodilnikom določena večja količina navadno istovrstnih predmetov v ovoju, škatli; zavitek: naročil je pet paketov sveč; paket vžigalic
3. publ. več na kak način med seboj povezanih stvari: paket informacij, storitev; paket ukrepov, zakonov
♦ adm. paket kartic določeno število (luknjanih) kartic, na katerih so podatki, program; paket programov kar spada pod določen proces, operacijo; ekon. kontrolni paket delnic večje število delnic, ki omogoča delničarjem odločanje o poslovanju delniške družbe; fiz. valovni paket skupina valov; ptt vrednostni paket v domačem prometu z navedeno vrednostjo nad določeno vsoto; v mednarodnem prometu z navedeno vrednostjo ne glede na vsoto; tur. (turistični) paket celotna penzionska oskrba z dodatnimi turističnimi storitvami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pokrôvček -čka m (ō)
manjšalnica od pokrov: pokrovček dobro drži; odviti pokrovček; pipa, ura s pokrovčkom
// ekspr. kar je temu podobno: papriki odrezati pokrovček in jo očistiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

spójnica -e ž (ọ̑)
teh. priprava za spajanje, povezovanje: zaponka ima na sredi spojnico; odviti spojnico; matica spojnice / cevna spojnica
♦ adm. spojnica črta, ki veže dva stenografska znaka; elektr. električna spojnica priprava za povezovanje tokokrogov dveh spetih vozil; geom. spojnica črta, ki veže dve točki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

sténj -a m (ẹ̑)
trak ali vrvica iz bombaža, ki napojen z gorljivo snovjo počasi gori in oddaja svetlobo: odviti, priviti stenj pri petrolejki; prirezati ožgani stenj; stenj pri sveči
♦ strojn. mazalka s stenjem s trakom, po katerem se cedi mazivo; tekst. stenj malo vit ali svaljkan tanek vlaknen pramen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

ventíl -a m (ȋ)
1. teh. naprava za reguliranje pretoka tekočin in plinov s čepom na steblu: odviti, priviti ventil; ventil na jeklenki; okrov ventila / kotni ventil na oglu dveh pravokotno stoječih cevi; redukcijski ventil ki omogoča na odjemni strani stalno enak znižan tlak plina, pare; tlačni ventil skozi katerega izteka tekočina iz črpalke, plin iz batnega kompresorja; varnostni ventil ki se avtomatično odpre, ko tlak tekočine, plina preveč naraste
♦ elektr. ventil elektronska naprava, ki prepušča električni tok zlasti v eni smeri; glasb. ventil priprava pri trobilih za podaljšanje zračnega stebra v cevi instrumenta, ki omogoča igranje kromatičnih tonov; strojn. iglasti ventil ki zapira z dolgim in ozkim stožcem; sesalni ventil skozi katerega doteka tekočina v valj batne črpalke ali motorja
2. ekspr. kar sprošča veliko čustveno vznemirjenost: iskati si ventile v naravi / ventil kritike, smeha; ventil za jezo / satira je družbeni ventil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

vijáček -čka m (á)
manjšalnica od vijak: vijaček se je izgubil; odviti, priviti vijaček
● ekspr. mi smo le drobni vijački v stroju nepomembni deli skupnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

zavòj -ôja m (ȍ ó)
1. glagolnik od zaviti: narediti zavoj; zavoj v desno, levo / hitri zavoji smučarjev
2. mesto, kjer kaj spreminja smer: avtomobil je pripeljal iz zavoja; pog. avtomobilist, kolesar reže zavoj; blag, oster zavoj; cestni zavoji; zavoj reke / zavoj stopnišča / cesta se v zavojih dviga čez prelaz
3. predmet, predmeti z ovojem zaradi prenosa, prevoza: nesti, odviti zavoj; lahek, velik zavoj; teža zavoja / sprejeti zavoj paket
4. kar se daje okrog česa, navadno da varuje, ščiti: sneti zavoj; papirnat zavoj / dati pismo v zavoj kuverto, ovitek
5. določena večja količina navadno istovrstnih predmetov v ovoju, škatli: zavoj kave, prepečenca; zavoji po dva kilograma / zavoj dokumentov
6. kar je zavito: zavoj las / zavoj filma svitek / zavoji polžje hišice / pisava z izrazitimi vijugami in zavoji / roko je imel povito z zavojem s povojem
♦ anat. možganski zavoj guba možganovine med dvema brazdama; možganska vijuga; med. krožni zavoj enkratna obkrožitev poškodovanega uda, dela telesa s povojem; zavoj za prvo pomoč z najnujnejšimi pripomočki za dajanje prve pomoči; šport. plužni zavoj pri katerem imajo smuči obliko pluga; smrtni zavoj lik umetnostnega drsanja v parih, pri katerem drsalka, zelo nagnjena nazaj, drsa v velikem loku na eni nogi okoli drsalca, ki jo drži za roko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

zvítek -tka m (ȋ)
1. kar je zvito v obliki valja: odviti, razviti zvitek; tapetni zvitek; zvitek blaga, linoleja; zvitek toaletnega papirja / zviti odejo, plakat v zvitek; v zvitek počesani lasje; ta papir se prodaja v zvitkih
// kar je zvito sploh: zvitek traku, žice / izpod rute so viseli zvitki črnih las / zviti vrv v zvitek kolobar / zvitek bankovcev, perila sveženj; zvitek zobotrebcev butarica
2. pri starih narodih v obliki valja zvit daljši kos papirusa z rokopisnim besedilom: našli so zbirko zvitkov; papirusov, pergamentni zvitek / brati, napisati zvitek / rokopisni zvitek
3. pecivo iz zvitega maslenega, vlečenega testa z različnimi nadevi: češnjev, jabolčni zvitek; penasti zvitek / skutni zvitek sirov zavitek
// pecivo iz zvitega biskvitnega testa z različnimi nadevi; rulada: kremni, marmeladni zvitek
// kar je po obliki temu podobno: zaliti zvitke z juho; oblikovati meso v zvitke / mesni zvitek
♦ film. zvitek filmski trak, dolg navadno 300 m, za enkratno vložitev v projektor; teh. žična elektroda v zvitku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

žárnica -e ž (ȃ)
zaprta steklena priprava, ki oddaja svetlobo, če je v njej električni tok: žarnica sveti, ugasne; odviti, razbiti, zamenjati žarnico; cevasta, hruškasta žarnica; matirana, prozorna žarnica; žarnica v obliki sveče; svetloba žarnice; lestenec s petimi žarnicami / žarnica je pregorela / avtomobilska, baterijska žarnica / električna žarnica / varčna žarnica ki za svoje delovanje porabi manj električnega toka kot navadna
♦ elektr. dvonitna, enonitna žarnica; infrardeča, ultravijolična žarnica ki seva zlasti infrardečo, ultravijolično svetlobo; stovatna žarnica; vznožek žarnice; strojn. kontrolna ali opozorilna žarnica ki s svetlobo opozarja na posebno, nenavadno stanje v motorju, napravi; teh. halogenska ali jodova žarnica v kateri seva svetlobo ionizirana jodova para; natrijeva žarnica v kateri seva svetlobo ionizirana natrijeva para

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

odmótati -am tudi odmotáti -ám dov.(ọ̄; á ȃ)
1. narediti, da kaj preneha biti nepravilno prepleteno, zvito: odmotati mreže; odmotati štreno
● ekspr. odmotati problem, uganko rešiti, razrešiti
2. knjiž. odviti: odmotati nit z navitka; odmotati vrvico / odpela si je plašč in odmotala šal / odmotati škatlo; odmotati kruh iz papirja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

odvréti -vrèm dov., odvŕl (ẹ́ ȅ)
1. popustiti zavoro pri vozilu: čeprav je vozil po strmini, je malo odvrl; pod klancem je pozabil odvreti / odvreti voz
2. nar. vzhodno odviti, odpreti: stopil je pod prho in odvrl pipo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

odvrtéti -ím dov. (ẹ́ í)
odviti, odpreti: odvrteli so več pip, pa iz nobene ni nič priteklo
● pog. film so že večkrat odvrteli predvajali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

razmótati -am tudi razmotáti -ám dov. (ọ̄; á ȃ)
1. narediti, da kaj preneha biti nepravilno prepleteno, zvito: s težavo je razmotal vrvi
● ekspr. upajmo, da bomo to vprašanje kmalu razmotali rešili, razrešili
2. knjiž. odviti: razmotati paket / razmotati papir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

Število zadetkov: 27