cviren m, F
3,
duplarium, zvèrin;
filum, -li, preja, nyt,
zveren;
redordiri, odviti, ali odviati,
v:g: kakòr te kleklarze ta
zviren na klinzih odviajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
klekljarica ž, redordiri, odviti, ali odviati,
v:g: kakòr te
klekarze tá zviren na klinzih odviajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
klinec m, F
5,
axiculus, ena deszhiza, ali
kliniz, klin, ali zaul;
cuneolus, ṡaguṡdiza,
kliniz;
cuneus, weck.
klinz, sagusda;
paxillus, -li, en klin, lunik, kolzhizh,
kliniz. Isa:22;
redordiri, odviti, ali odviati,
v:g: kakòr te klekarze ta zviren na
klinzih odviajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
napeto sam., retendere, kai navitiga odviti, odpuſtiti kai
napetiga, ſpèti, odpèti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
navito sam., retendere, kai
navitiga odviti, odpuſtiti kai napetiga, ſpèti, odpèti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
òd, I.
praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.-Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.-Mik.; nehati od dela, Ravn.-Mik.; n. od tožbe, Meg.-Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.-M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.-Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.-C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.-Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
odpeti dov., F
5,
arcum remittere, lok odpuſtiti,
odpèti;
detendere, odpuſtiti,
odpèti: tudi reſpèti;
diloricare, sheléṡni gvant ſlézhi,
odpeti, reſtegniti, prózh djati;
refibulare, odpèti, ṡaunke reṡpeti ali reṡkleniti;
retendere, kai navitiga odviti, odpustiti kai napetiga, ſpèti,
odpèti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
odpustiti2 dov., F
7,
arcum remittere, lok
odpuſtiti, odpèti;
detendere, odpuſtiti, odpèti;
evergere, vodè
odpuſtiti, puſtiti vodè ṡkozhiti;
laxare catenas, ketine reẛveẛati,
odpuſtiti;
praelum remittere, preſho odviati,
odpuſtiti;
remittere, naṡai poſlati,
odpuſtiti, odviti;
retendere, kai navitiga, odvitiga
odpuſtiti, kai napetiga ſpèti, odpèti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
odšrȃvfati, -am, vb. pf. = odviti, losschrauben; — aufschrauben, zurückschrauben; — prim. šravfati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
odvíjati, -am, vb. impf. ad odviti; ab-, loswickeln, loswinden, losdrehen; — o. se, sich loswickeln; — aufwickeln, zurückwinden, auf-, zurückdrehen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
odvijati nedov., F
3,
praelum remittere, preſho
odviati, odpuſtiti;
redordiri, odviti, ali
odviati, v:g: kakòr te klekarze ta zviren na klinzih
odviajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
odvȋntati, -am, vb. pf. = odviti, losschrauben, Cig.; (die Wagensperre) aufschrauben, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
odvit deležnikPRIMERJAJ: odviti
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
odvíti, -víjem, vb. pf. 1) ab-, loswickeln, loswinden, losdrehen; nit z vretena o.; — 2) (Zusammengewickeltes) aufwickeln, (Zusammengerolltes) aufrollen, (Gedrehtes) aufdrehen; — zurückwinden, zurückdrehen, Cig.; — evolvieren: odvita krivulja, die Evolute, Cig. (T.); — o. se, sich aufwinden, sich aufwickeln, sich aufrollen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
odviti glagolPRIMERJAJ: odvit
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
odviti dov., F
3,
redordiri, odviti, ali odviati;
remittere, naṡai poſlati, odpuſtiti,
odviti;
retendere, kai navitiga
odviti, odpuſtiti kai napetiga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
odviti dovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
odviti glag. dov. ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
poslati dov., F
35,
amando, -are, prózh
poſlati, drugam
poſlati, odlozhiti;
emiſsarius, -ry, tudi en ſel ali pot, kateri tezhe kamer
ſe poſhle;
internuntiare, ſle od eniga do druṡiga
poſlati, tiá inu naṡai ṡelſtvu délati;
mitte, -me, poſhli mene, puſti mene poiti;
nuntios mittere, ſle
poſlati;
permittere, perpuſtiti, puſtiti, drugam
poſlati, na dle
poſlati;
praemittere, naprei
poſlati;
relegare, v'bando ſpoṡnati, ali
poſlati;
remittere, naṡai
poſlati, odpuſtiti, odviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
prebirati [prebírati prebȋram]
nedovršni glagol- ločevati, izbirati, prebirati
- nalagati, vstavljati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
razkladati nedovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
razviti dovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
speti dov., F
2,
pernectere, v'kupai
ſpeti, ṡavoṡlati;
retendere, kai navitiga odviti, odpuſtiti kai napetiga,
ſpèti, odpèti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.