ogenj m, F
35,
authepsa, -ae, ena kuffraſta pèzh ali lonz, v'katerim s'maihinim
ognîam ſe more kuhati, ali pezhi: tudi ponve s'ognîam ẛa jedt ſagreiti;
calumnata, -tis, ena vrozhúſt, ali gorenîe velikiga
ognîa;
elicere ignem, ogîn vkreſſati;
ignis, ogîn;
inardere, inardescere, ſe v'plameniti, kakòr en
ogîn gori islyti, vſe kmalu goréti;
intertrimentum, tá sgubizhik ſrebrá, inu slatá v
ognî;
mala claudiana, jabulka ardezha kakòr
ogyn;
praester, padezhi
ogîn;
pusula, -ae, en divji vrozhi luſhai, eni jo
[bolezhina] imenujejo s: Antona
ogîn;
salamandra, -ae, en mazharòl, kateri
v'ognî ṡhivy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
kuriti nedov., F
4,
epicaustorium, enu ognîṡzhe kir
ſe kuri ogîn;
focaria, katera ogîn neiti, ali
kuri;
fornicarius, -a, -um, kateri pèzh
kuri, pezhár;
ignescere, ogîn
kuriti, neititi, ſturiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
burkle ž mn., F
2,
batillum, -li, lopata, veſliza,
burkle, ẛa ogîn lopatiza, ogrébelza;
ratabulum, -li, burkle, ali ena paliza ṡheleṡna ṡa ogîn popraviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
luknja ž, F
23,
agina, -ae, luknîa ſa reidnik per kullih;
antrum, jama,
luknîa, berlog, duplu v'pezhovjei;
carchesia, ẛhtriki, inu
luknîe na dréivu tega jadra v'ladji, ali v'barki;
cavaticus, povṡhi, kateri
v'luknîah, inu v'votlim raſtejo;
caverna, votlu pezhovjè, jama,
luknîa, ṡvirinska jama, votle ṡhkale;
cavus, -vi, et cavum, -vi, ena globoka votla
luknîa;
cuniculosus, -a, -um, polhen
lukein;
foramen, -nis, luknîa;
ignifluae cavernae, luknîe, s'katerih ogîn ſhviga;
inforare, ṡavertati, vertati,
luknîo ſturiti;
latibulum, -li, duplu, berlog, ena velika jama, ali
luknîa, kamer ſe more eden ṡkriti, ali ṡaleiſti;
loculamentum, -ti, ena korba, ali kai druṡiga, polna predalzu, ali
lukén, de tyze notar hodio, inu gnéṡda délajo;
multiforis, -re, ſylnu luknîaſt, kar doſti
lukén ima;
multiforus, -a, -um, s'doſti
luknîami, cilú luknîaſt;
naris, -ris, nares, noſne
luknîe;
pertusura, luknîa, perbitje. Eccl:27;
podex, -cis, luknîa v'riti, ṡadniza, rit;
praefurnium, -nÿ, v'pèzh tá odperta
luknîa, ali ṡgurna pezhy
luknîa;
propinigeon, ena
luknîa, s'katere plamen, ali ogîn vun ſhviga;
sinus ulceris, ta
luknîa, inu globokúſt eniga tura;
trachae, vel trachia, te noſne
luknîe ṡa dihanîe;
tubus rotae, tú votlu per kolleſſi,
luknîa v'peiſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
netiti nedov., F
2,
focaria, kateri ogîn
neiti, ali kuri;
ignescere, ogîn kuriti,
neititi, ſturiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ognjen prid., F
7,
candere, reṡbélenu biti,
ognîenu;
diſseptum, -ti, tudi en gvelbizh ẛa
ognîeno sylo;
igneus, -a, -um, ognîen;
ignipes, -dis, kateri noſſi ogîn na nogah,
ognîenih núg;
ignitus, -a, -um, ognîen, reṡbélen, gorák kakòr ogîn;
lampades ignis, ognîene lampe;
vapor ignis, ognîena ſopariza, ali ṡharki
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
švigati nedov., F
4,
effundebatur flama, plamen
je ſhvigal;
effundi, iṡlyti, pahati,
ſhvigati, 3.Dan:v.47;
ignifluus, -a, -um, ut ignifluae cavernae, luknîe, s'katerih ogîn
ſhviga;
propinigeon, ena luknîa, s'katere plamen, ali ogîn vun
ſhviga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
v'plameniti se dov., inardere, inardescere, ſe v'plameniti, kakòr en ogin gori iṡlyti, vſe kmalu goréti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
dolina ž, F
7,
convallis, rován, ali
dolina s'gorami ṡaperta;
echo, odvrazhanîe glaſſú, ali ſhtime: odbianîe v'eni
dolini, ali borſhtu;
fluentiosa valis, ena
dolina s'ropozhejozho tekozho vodó;
gehena, paklenṡki ogîn,
dolina te ṡhaloſti;
lilium convalium, ſhamarize, iṡ
dolyn lilie;
pomum convalium, ſad, ali jabolka is
dolyn;
vallis, -is, dolina, dul
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
drva s mn., F
15,
acápna, -orum, ſuha
derva;
ferula, ena ſorta ṡeliṡzha, ali ſhibja, na meiſti
deru/ dreu [poznejši pripis] ṡhgó v'Apulÿ;
ligna findere, derva kalati, zeipiti;
ligna nodosa, garzhaſta
derva;
lignari, derva ſekáti, voṡiti, perpravlati, ſe derviti;
lignatio, dervenîe, dervaſek,
derva ſékanîe;
lignator, kateri leis, ali
derva ſéka, ſékazh, ali ſikázh;
phoenix, -cis, ena neṡnana tyza, katera je li ena ſama na vſim ſveiti, ſtú leit ſtara, ſede na ena ſuha
darva, taku dolgu foflá s'peretnizami, de ſe
darva vuṡhgó, ona ṡgory, inu iṡ pepela en zherviz rata, inu s'taiſtiga ṡupet ena mlada tyza Fenix imenovana;
pirata, -ae, en kup
derv na ogîn poſtavlenih. Act:28;
pyra, -ae, ena ṡkladaniza
derv, ena garmada;
strophium, -phÿ, tudi ena ṡkladniza
derv;
strues, -is, en kúp, ali ṡkladaniza
derv, ena garmada;
strues lignorum, ṡkladniza
derv
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
element m, F
2,
aether, Nebú, lúft, ta
Element: ṡlaſti tega ognîa;
elementum, ṡazhetek ene ſléherne rizhy, kakòr je ogîn, voda lufft, ṡemla, tu ſo ty ſhtiri
Elementi: tudi ti puſtobi a, b, c
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
gorak prid., F
29,
adaestuare, vrozhe biti,
gorkú perhajati, perpékati;
calda, -ae, gorka voda;
caldaria cella, gorka kamra, ena paishtiba;
caldarium, kotel ṡa
gorko vodó;
caldus, -a, -um, gorák;
calens, topál,
gorák;
calescere, gorku, toplu perhajati, ſe greiti;
calidus, gorák, ali vrózh, hiter, pregnán, moder, raẛumen;
coctura, -ae, gorka roſſa,
gorku vremè;
concalefacere, concalescere, concalefieri, ſegréti,
gorku ſturiti;
congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti
gorák;
defervefacere, ṡavreiti, s'vrenîam
gorku ſturiti, povréti;
excalefacere, ṡagréti,
gorku ſturiti;
excalefactoria vis, ena
gorka múzh;
fervidus, -a, -um, vrózh, vrél,
gorák, fliſſik;
heliocaminus, -ni, enu meiſtu v'verteh pruti ſonzi, de je
gorku, kakòr ſo ti prédalzi s'gnojam ſturjeni;
ignitus, -a, -um, ognîen, reṡbélen,
gorák kakòr ogîn;
obcalere, ogréti, okuli, inu okuli
gorák biti, ali ſe ogréti;
praefervidus, -a, -um, prevrózh, ſylnu
gorák;
prester, -ris, vel praester, -ris, ena ṡlu ſtrupovita kazha, ali modras, inu gad, je
v'gorkih inu vrozhih deṡhelah;
propinigeon, ena kamra, ali
gorki shtibilz per hiſhi;
recalescere, ṡupèt ſagréti, ṡupèt toplu, ali
gorku perhajati;
refervere, ſylnu vrozhe biti, ṡupèt ṡavréti, ali
gorku ratati;
Sunamitis, je tudi imè ene shene, katera je ardezha, inu
gorka;
themas, en
gorák gvant;
thermopôla, -ae, en kuhar, kateri
gorke jidy predaja;
thermopolium, -lÿ, tú meiſtu kir ſe
gorke ṡhpiṡhe predajajo;
thermopotare, gorke ṡhupe pyti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
goreti nedov., F
12,
ardere, goreti;
gory, ardet, alias gori,
sursum;
as bestinum, ena ſorta lanú, kateri ne more
goréti;
exaestuare ira, od ſerda ſe vuṡhgati, ali
goréti;
febris lipyria, kadar ṡnotrai zhlovik
gory, inu s'vunai je marṡal;
flagrare, goréti;
fugam ardet abire, vus
gory kakú bi béṡhal;
inardere, inardescere, ſe v'plameniti, kakòr en ogîn gori iṡlyti, vſe kmalu
goréti;
myxos, myxi, plavzhik v'gorezhi lampi, kir táht, ali bizhek notri tazhy, inu
gory;
potenter ardet, mozhnu
gory;
sethim, vel setim, ta neſtrohlivi leiṡ, kateri tudi n'hozhe
goréti. Exod:25.v.5;
uri, goreiti;
prim. goreč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
grampa ž, F
3,
amurea, grampa od oliá;
molybditis, ena ſorta ſvinzhene peine, ſvinzhena peina, kar is ſvinza vunkai vdari, tá
grampa;
napta, ena reizh ogîn pervarovati, kakòr ſo olikina ṡerza
s'grampo, ali pak nepridnu predivu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
grebljica ž, ratabulum, ena krèvla, ali
grèbliza, s'katero ſe ogîn vun s'pezhy vleizhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
imenovati dov. in nedov., F
18,
appello, -are, Praudo vlézhi pred eniga druṡiga rihtarja,
imenovati, klizati;
axare, imenovati;
buccelatum, en zukraſt bishkotez ṡa namakanîe v'malvashÿ, lahi ga
imenujejo buzolai;
denominare, jemenovati;
groſsus, -si, te perve debèle fige, katere zvitke
imenujejo;
medica, -ae, enu ṡeliṡzhe ... s'pervizh raſte kakòr detela, ṡatú eni ga
imenujejo ṡlatiga kamena detela;
mitra, -ae, ṡhkofia kapa, neikadai ṡhene, inu moṡhè ſo v'Egypti noſſili tumbane, katere po latinṡki ſo
imenovali mitra;
nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu ... apotekarji ga
imenujo olander;
nominare, imenovati;
nuncupare, imenovati;
onyx, onchis, tudi en ṡhlahtni kamen, kateri eni
imenujejo Calcedonius;
pusula, -ae, en divji vrozhi luſhai, eni ga
imenujejo s: Antona ogîn;
testamentum nuncupare, imenovati teſtament;
tragacantha, enu ternaſtu driveṡze ... ga
imenujejo dragacanth;
transnominare, drugazhi
imenovati, imè preminiti;
usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali
imenovati;
vocitare, vſeṡkuṡi klizati,
imenovati, enu imè dati;
zizipha, enu drevú, kateriga ſad ty Apotekarji jujabas
imenujejo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
izliti dov., F
3,
effundere, iṡlyti, reṡlyti, prelyvati;
effundi, iṡlyti, pahati, ſhvigati. 3.Dan:v.47;
inardere, inardescere, ſe v'plameniti, kakòr en ogîn gori
iṡlyti, vſe kmalu goréti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
kaditi se nedov., F
3,
fumare, ſe kaditi;
fumifer ignis, ogîn kateri
ſe ſylnu mozhnu
kady;
vaporare, ſe vun
kaditi, ali ṡkaditi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
kamen m, F
130,
alum, ṡeliszhe, kateru
s'kamina raſte;
antae, -arum, vratni
kameni na ſtranéh;
baptisterium, karſtni
kamen;
calculus renum, kamen v'obiſtih;
chalazias, ena ſorta ṡhlahtniga
kamena;
cotes oleares, olnati
kameni;
gemmifer, -a, -um, kateri ṡhlahtne
kamene noſſi;
incisus, -a, -um, en iſékan
kamen, v'ti viṡhi, kakòr ſe malinṡki
kameni naſékajo, naſékan, ṡklépan;
mola, -ae, malyn, malin, malinṡki
kamen;
naphtha, kamena olie, ali ṡhveplu;
paries diplinthiuis, ṡa dvá
kamena debel ṡyd, ali ſteina;
petra, -ae, ena ṡhkala, ali en
kamin, pezhina, pèzh;
pumex, lahki
kamen, murṡki lahki
kamen, kateri plava, inu ſe s'nym tá terdi
kamen palira, ali gladi;
pumicare, s'takeſhnim
kamenam gladiti;
silex, -cis, ognîenik, terd
kamen, kremen,
kamen ṡa ogîn kreſſati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
kir prisl., F
161,
avius locus, kir nei obeniga poota;
educillum, oſtaria
kir ſe vinu tozhi, toverna;
epicaustorium, enu ogniṡzhe
kir ſe kuri ogîn;
habitabilis, kir ſe more prebivati;
libraria, -ae, kamra
kir ſe buque hranio;
locus nemorsus, meiſtu v'borṡhti,
kir je goṡzhava;
macellum, -li, meſniza,
kir ſe meſſú, ali druge jédne rizhy predajajo;
nucetum, -ti, vert, ali meiſtu
kir oréhi raſtejo;
ostia Danubÿ, kir Tonava v'murje tezhe;
panificium, -ÿ, kir kruh meiſio;
salicetum, -ti, verbovje,
kir verbe rade raſtejo;
submerus, -a, -um, ṡgul vinu, vinu ṡméſhanu,
kir je malu vode v'meiṡ
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
kmalu (k'malu) prisl., F
8,
aſsa, vox, aſsa, ena s'golta
kmalu ẛletezha ſhtima, ali krizhanîe, ẛa ſerzhnuſt dajati;
ex abruptò, kmalu, naglu;
impetere, k'malu na eniga planiti, vdariti;
inardere, inardescere, ſe v'plameniti, kakòr en ogîn gori iṡlyti, vſe
kmalu goréti;
omnes gemellis foetibus, vſe
kmalu breye s'dvozhizhi;
subitò, naglu,
kmalu, per ti prizhi, na naglim, hitru;
una, ṡkupai,
kmalu;
unanimes, ſpravni, vſi
kmalu, s'enako volo, ali miſſeljo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
kremen m, silex, -cis, ognîenik, terd kamen,
kremen, kamen ṡa ogîn kreſſati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
kresati nedov., F
2,
scintillare, ſe laṡkatati, yṡkre
kreſſati;
silex, -cis, ognîenik, terd kamen, kremen, kamen ṡa ogîn
kreſſati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
krevlja ž, ratabulum, ena
krèvla, ali grèbliza, s'katero ſe ogîn vun s'pezhy vleizhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
kuhati nedov., F
22,
authepsa, -ae, ena kuffraſta pèzh ali lonz, v'katerim s'maihinim ognîam ſe more
kuhati, ali pezhi;
cervisarÿ, kateri vol
kuhajo;
coctilis, et coctile, kateru
ſe radu
kuha, ali
ſe ima
kuhati;
coquere, kuhati;
coquinari, coquere, kuhati;
coquitare, vſeṡkuṡi
kuhati;
discoquere, reṡkuhati,
kuhati;
incoquere, ṡakuhati, ali v'meis
kuhati;
lixa, -ae, kateri gmain ſoldatom
kuha inu pezhe na voiṡki;
lixare, variti, ſpariti,
kuhati, pariti, opariti;
mellarius, -rÿ, kateri medizo
kuha, ali déla;
orizam coquere, raiṡh
kuhati;
patenarius, -a, -um, kateri v'eni takeſhni ponvi
kuha;
percoquere, prekuhati, ſylnu mozhnu
kuhati, ali dokuhati;
praecoquere, poprei
kuhati, prekuhati;
recoquere, ṡupèt
kuhati, prekuhati, dvakrat
kuhati, v'drugu
kuhati;
rudicula, -ae, tú ṡhéleṡu ṡa ogîn popravlati, kadar
ſe kai
kuha;
sacchararius, kateri zukir
kuha, déla, ali pezhe;
spatha, -ae, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre
kuhajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
kup1 m, F
43,
acervatim, od
kúpa do
kúpa;
acervus, -vi, en
kúp;
aggerare, na
kúp noſsiti,
kúp délati;
congeries, en
kúp, garmada;
cumulus, en
kup;
foenimeta, en
kúp ali loniza ſiná;
inglomerare, klopke navyati, na en
kúp viti;
pirata, -ae, en
kup derv na ogîn poſtavlenih. Act:28;
strues, -is, en
kúp, ali ṡkladaniza derv, ena garmada;
turba, -ae, kup ludy, mnoṡhiza, kardelu;
prim. s'kup, s'kupom, vsehkupgmajn
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
kurjava ž, fomentum, -ti, fomes, kurjava, podneitik, neitilu, inu kar je ṡa ogîn obderṡhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
lišaj1 m, F
7,
elephantia, -ae, prehude parhe na ṡhivotu,
liſhaji, ali flare. ausſaz;
exanthemata, liſhaji, vogrizi, plehi, moṡolzi od vrozhine;
impetigo, -ginis, liſhai, mlade, hude, bodezhe grinte, ali hraſte;
impetigo, luſhai;
mentagra, -ae, luſhai na obraṡu;
pustula, -ae, en divji vrozhi
luſhai, eni jo
[bolečina] imenujejo s: Antona ogîn;
serpigo, -nis, luſhai
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
lopata ž, F
5,
ama, amae, lopata, ſerp, ſerpíza, ena pogrèbna
lopata;
batillum, -li, lopata, veſliza, burkle, ẛa ogîn lopatiza, ogrébelza;
infurnibulum, vel infurnium, lopár, pèzhna
lopata;
pala, -ae, lopata, lopár
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
lopatica ž, F
6,
batillum, -li, lopata, veſliza, burkle, ẛa ogîn
lopatiza, ogrébelza;
palmula, veſla
lopatiza;
pastillus, -li, ena
lopatiza ṡa arznio;
pinnae, loparji, ali daṡzhize na malinṡkih kolleſſih,
lopatize;
spatala, -ae, en takeshen mezhik, ali
lopatiza;
spatha, -ae, tudi ena
lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
luft m, F
15,
aer, luft, [str. 17b ];
aër, lufft, [str. 18a ];
aerius, -a, -um, lufftni, is
luffta;
aether, Nebú,
lúft, tá Element;
arteria aspera, tá ror tega
luffta, po katerim ẛapa grè k'pluzham ſkusi golt;
camaleon, ena ṡvyr, katera od
lufta ṡhivy;
clima, -tis, lufft, en velik preſtor, ali en gviſhen deil Neba, schirokust;
elementum, ṡazhetek ene ſléherne rizhy, kakòr je ogîn, voda,
lufft, ṡemla, tu ſo ty ſhtiri Elementi;
gyrus aërius, ena okrogloſt
v'lufti, ali okroṡhenîe;
interspirare, v'meis dihati, ali ṡkuṡi kai
luft iméti;
meterologia, veidnoſt od teh videzhih ṡnamyn
v'lufti;
petaurista, -ae, en kaukler, kateri lahku
v'lufti ṡkazhe;
rorifera aura, roſſán, inu faihten
lufft;
subdialis, -le, pod frai Nebom na
luffti;
vitalis aura, ṡdravi
lúft
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
nepriden prid., F
10,
catheracticum, arznia, katera divje
nepridnu, inu gnylu meſſú odjéda;
inutilis, -le, nepridin, k nizhemer, ṡanikern, nenuzhin;
napta, ena reizh ogîn pervarovati, kakòr ſo olikina ṡerza s'grampo, ali pak
nepridnu predivu;
nullius pretÿ homo, nepriden zhovek
[!];
scomma, -tis, ena ferṡhmait, ena
nepridna beſſéda, ferṡhmagovanîe;
supervacuus, -a, -um, supervacaneus, nepridin, vſih rizhéh praṡin;
tricari, s'nepridnim govorjenîam zhas kratiti;
vana, nepridne rizhy;
vitis syderata, ſuha,
nepridna terta, katera vſahne, inu konz vṡame;
vitulamina, nepridni odraſtki, kateri na vinṡki terti per korenini raſteo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
netilo s, fomentum, -ti, fomes, kurjava, podneitik,
neitilu, inu kar je ṡa ogîn obderṡhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
obdržati dov., F
8,
alo, -ere, rediti, hraniti, ſhpishati,
obdershati;
attinere, perderṡhati,
obderṡhati, gori derṡhati;
conservare, ṡkraniti, pervarovati,
obderṡhati, ohraniti;
detinere, obderṡhati, perderṡhati, ṡaderṡhati;
fomentum, -ti, fomes, kurjava, podneitik, neitilu, inu kar je ṡa ogîn
obderṡhati;
obtendere, vel obtinere, obderṡhati;
obtinere, obderṡhati, ṡadobiti, dobiti, proſſiti;
officia retinere, ſluṡhbe
obderṡhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ognjenik m, silex, -cis, ognîenik, terd kamen, kremen, kamen ṡa ogîn kreſſati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ognjišče s, F
3,
epicaustorium, enu
ognîṡzhe, kir ſe kuri ogîn;
focus, ognîṡzhe;
patinarius, -rÿ, eden kateri vſe ṡkuṡi per ṡklédah, inu per
ogniṡzhi tazhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ogrebljica ž, batillum, -li, lopata, veſliza, burkle, ẛa ogîn lopatiza,
ogrébelza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
olikin prid., F
2,
napta, ena reizh ogîn pervarovati, kakòr ſo
olikina ṡerza s'grampo, ali pak nepridnu predivu;
oleagineus, -a, -um, is
olikiniga léſſa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
padeč del., F
11,
collapsus, doli podert, doli
padèzh;
comitialis morbus, padezha boléẛen;
epilepsia, -ae, tagota, Boṡhya oblàſt,
padezha boléṡan;
folia caduca, lyſtje
padezhe;
impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho
padezha luzh;
jus caedum, padezha pravda, katera je na eno ſtran padla, ali ṡapuṡzhena;
morbus sacer, comitialis, herculeus, caducus, lunaticus, Boshya oblàſt,
padezha boléṡan;
occiduus, ſláb,
padezh;
praester, padezhi ogîn;
recidivus, -a, -um, ṡupèt
padezhi, naṡai povernên;
sonticus morbus, huda, inu ṡhkodliva boléṡan, prehuda, ṡhkodliva,
padezha tagota, Boṡhya obláſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
pajštiba ž, F
7,
apodyterium, pred
paiſhtibo;
balneatores, padarji
v'paiṡhtibah;
caldaria cella, gorka kamra, ena
paiṡhtiba;
hipocaustum, -ti, hiſha: tudi ena
paiſhtiba;
propinigeon, enu meiſtu
v'paiṡhtibah, v katerim ta ṡaperti ogîn ſe reſvizhuje;
sudatorium, -rÿ, paiṡhtiba, ali bana ṡa potenîe perpravlena;
vaporarium, -rÿ, ena
paiṡhtiba ſoparna
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
pak vez., F
17,
ast, ali,
pak;
ast ille, on
pak;
at, ali,
pak;
atqui, inu
pak;
attamen, ali, vſai, vener,
pak, niṡhter manîe;
autem, pak;
bruchus, ena maihina mlada kobiliza, katera ſhe peruti néma: kadar
pak ẛazhne létati, ſe imenuje Athacus;
enimvero, ẛa gviſhnu, ṡakai
pak, pruti timu;
groſsus, -si, te perve debèle fige, katere zvétke imenujejo, eni
pak, te neṡréle fige, katere nigdar ne ṡorè;
halus, -li, enu ṡeliṡzhe s'perjam dobri miſli podobnu, s'zveitjam
pak materini duſhizi, laṡhki ali vertni;
legio, -onis, tudi enu veliku ṡhtivenîe, eni meinio, de je 6666: eni
pak 10000. ali en milion;
napta, ena reizh ogîn pervarovati, kakòr ſo olikina ṡerza s'grampo, ali
pak nepridnu predivu;
quod autem evenerit, de je
pak tú ſe ṡgodilu;
quoniam, dokler, potehmál, dokler
pak;
syndicus, -ei, méſtni ſhribar, v'enih deṡhelah
pak, méſtni Rihtar;
verò, ali
pak;
vir, si comam nutriat, ignominia est illi: mulier verò, si comam nutriat, gloria est illi. 1.Corint:cap:11.v.14.15. enimu moshú je ſramota, kadar on dolge laſſy redy: kadar
pak ena shena dolge laſſy redy, je nîei ena zháſt
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: pak vez., Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik
pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavge
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
peč1 ž, F
17,
authepsa, -ae, ena kuffraſta
pèzh, ali lonz, v'katerim s'maihinim ognîam ſe more kuhati, ali pezhi;
caminare, kai délati v'viṡhi ene
pezhy, pezhovati, velbati;
caminus, dymnik, raufink,
pèzh;
caminus ignis ardentis, ena gorezha reṡbélena
pèzh, apneniza;
clibanus, pèzh, katera ſe more preneſti;
fornacarius, -a, -um, kateri
pèzh kuri, pezhár;
fornaceus, -a, -um, ſturjen kakor ena
pèzh;
fornax, pèzh;
fornax accensa, gorèzha, reṡbélena
pèzh;
furnaceus, -a, -um, v'pèzhi pezhen ali kuhan;
furnus, -ni, pèzh, kruſhna
pèzh, pezhniza;
praefurnium, -nÿ, v'pèzh tá odperta luknîa, ali ṡgurna
pezhy luknîa;
ratabulum, ena krèvla, ali grèbliza, s'katero ſe ogîn vun
s'pezhy vleizhe;
turris furnorum, turrin per
pezhi;
ustrina, -ae, ena kovazka jeſha ṡa ṡeleiṡu reṡbeiliti: tudi ena
pèzh ṡa ſhmelzanîe, ali ṡa rudo reſpuṡzhanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
peklenski prid., F
7,
Charon, Paklenṡki zholnár, ali brodnyk;
cocytus, tá tekozha
pakle[n]ṡka voda. Job:21;
dirae, -arum, prekletve, ali ene norre
paklenṡke ṡhene;
erebus, -a, -um, paklenṡki;
gehena, paklenṡki ogîn, dolina te ṡhaloſti;
infernae umbrae, paklenṡki duhovi;
orcus, -ci, pakal, ali
paklenṡka temnúſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
plamen m, F
4,
effundebatur flamma, plamen je ſhvigal;
flamma, plamèn;
flammare, vplameniti,
plamen ſturiti;
propinigeon, ena luknîa, s'katere
plamen, ali ogîn vun ſhviga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
podnetek m, fomentum, -ti, fomes, kurjava,
podneitik, neitilu, inu kar je ṡa ogîn obderṡhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
podregalo s, ratabulum, -li, burkle, ali ena paliza ṡheléṡna ṡa ogîn popraviti,
podrigalu kuhenṡku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
popraviti dov., F
14,
circunfirmare, okuli obterditi,
popraviti;
communire, popraviti, perterditi, mozhnéſhe ſturiti, povſod ẛavahtati, ẛadélati;
concinnare, vſnaṡhiti,
popraviti, popravlati, perṡhgati;
corrigere, popraviti, poſvariti, pobulſhati;
emendare, pobulſhati,
popraviti;
instavrare, ponovlati, ponoviti,
popraviti;
ratubulum, -li, burkle, ali ena paliza ṡheléṡna ṡa ogîn
popraviti, podrigalu kuhenṡku;
recorrigere, ṡupèt
popraviti;
reficere, okarpati, oṡhiviti, k'veiku perpraviti, reṡveſſeliti,
popraviti;
reparabilis, -le, kar ſe lahku
popravi;
reparare, popraviti, ponoviti;
resarcire, ṡaflikati, poflikati,
popraviti, notar parneſti, notar perpraviti;
restavrare, popraviti;
stylum vertere, tù piſſanîe preminiti, inu
popraviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
popravljati nedov., F
3,
concinnare, vſnaṡhiti, popraviti,
popravlati, perṡhgati;
rudicula, -ae, tú ṡheléṡu ṡa ogîn
popravlati, kadar ſe kai kuha;
sarcire, flikati, karpati,
popravlati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
predivo s, F
11,
hapsus, -si, ena kita
prediva, ali volne;
linarius, -rÿ, kateri
s'predivam andla, ali baratá;
liniger, kateri
predivu, ali platnu noſſi, predivar, platnar;
linteus, -a, -um, od platna, s'lana,
s'prediva;
linum, -ni, predivu: ṡhpaga;
napta, ena reizh ogîn pervarovati, kakòr ſo olikina ṡerza s'grampo, ali pak nepridnu
predivu;
pensum, -si, en koṡhèl
s'predivam, enu povéſmu
prediva;
stupa, -ae, predivu, ſi bodi lanenu, ali konopnu;
stuparius malleus, terliza ṡa
predivu, ṡa trenîe;
stupeus, -a, -um, iṡ
prediva, predivni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
prinašati nedov., F
6,
aggregare, v'kúp ſpravlati, noſſiti,
pernaſhati;
ignifer, kateri ogîn noſſi, ali
pernaſha;
lentisciferus, -a, -um, kar maſtix
pernaſha;
luciferus, -ri, kateri ſveiti, lúzh noſſi, ali
pernaſha;
mellifer, kar mèd
pernaſha;
portare, noſſiti, neſti,
pernaſhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
privarovati dov., F
2,
conservare, ṡkraniti,
pervarovati, obderṡhati, ohraniti;
napta, ena reizh ogîn
pervarovati, kakòr ſo olikina ṡerza
[!] s'grampo, ali pak nepridnu predivu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
razbeljen del., F
11,
caminus ignis ardentis, ena gorezha
reṡbélena pèzh, apneniza;
candens ferrum, resbélenu ẛheléṡu;
candere, reṡbélenu biti, ognîenu;
candicare, beil biti,
reṡbélen perhajati, beilúſt iméti;
cauterium, fontanella, s'reṡbélenim ṡheléẛom vuṡhgana, ẛheléẛu ẛa ẛaṡhiganîe, ali tú ſturjenu ẛnaminîe
s'reṡbeilenim ẛheleiẛom;
fornax accensa, gorèzha,
reṡbélena pèzh;
ignitus, -a, -um, ognîen,
reṡbélen, gorák kakòr ogîn;
recandens, ſylnu
reṡbeilen;
recandere, ſylnu beil biti, ali perhajati, cilú
reṡbeilen biti;
strictura, -ae, te yṡkre, katere od
reṡbeileniga ṡheléṡa ferkajo, kadar ſe ková
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
razgrabljati nedov., ignem disgregare, ogîn
reṡgrablati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
razsvečovati se nedov., propinigeon, enu meiſtu v'paiṡhtibah, v'katerim tá ṡaperti ogîn
ſe reſvizhuje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
svet prid., F
39,
agyrographa, ſvetu piſmo;
biblia, buque
ſvetiga piſma;
casista, piſſar od navuka
ſvetih navád;
corion, corÿ, ṡvetiga Petra klúzh;
divalis juſsio, enu
ſvetú ukaṡanîe;
divus, -a, -um, ſvèt, Boṡhji;
festum corporis christi, ṡvetiga réſhniga telleſa dán;
mysterium, -rÿ, ſveta skrivnost;
pusula, -ae, ena huda bolezhina ... en divji vrozhi luſhai, eni jo imenujejo
s: Antona ogîn;
repleti sunt omnes spiritu sancto, vſi ſo bily od
ſvetiga Duhá napolnêni;
sanctus, -a, -um, ſvèt, brumin, inu kroták
- najsvetejši , sancta sanctorum, tú narſvéteſhe meiſtu, ſvetinîa teh ſvetyn, ſvetinîa teh ſvetnikou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
tresk m, F
6,
broncia, -ae, ſtréla od
treiṡka;
fulgur, -uris, bliṡk,
tréṡk;
fulmen, -nis, grum,
tréṡk, ſtréla;
fulmineus ignis, ogîn od
tréṡka;
sideratio, ṡhkoda ṡkuṡi
treiṡk, ali hudu vreme ſturjena;
tonitru, tonitrus, -tus, tonitruum, -trui, grum,
treiṡk, gameinîe
[!]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ukresati dov., elicere ignem, ogîn
vkreſſati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
veslica ž, batillum, lopata,
veſliza, burkle, ẛa ogîn lopatiza, ogrébelza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
zaprt del., F
17,
andabate, kateri
s'ẛapertimi ozhmy ſe byejo;
clusus, ẛapert, okuli obdán;
collyrium, ena arznia ẛa ozhy, tudi ẛa ṡhivini pomagati, kadar je ẛadniza
ẛaperta;
convallis, rován, ali dolina s'gorami
ẛaperta;
ecligma, -tis, arznia ... odpira te rorike teh plúzh, kadar ſo
ẛaperti;
inclusus, -a, -um, ṡapert, ṡariglán, vgrajen;
inscriptio, s'vunai piſſanîe na enim
ṡapertim piſmi, oṡgorai piſmu;
ischuria, -ae, ṡatiṡzhanîe, kadar je voda zhloveṡka
ṡaperta;
nefasti dies, praṡniki,
ṡaperti pravdni dnèvi, na katerih ſe praude ne darṡhè;
obstipatus, -a, -um, ṡapert, kateri ſtola néma;
obstrictus, -a, -um, ṡavèṡan, ſtiſnîen, ali
ṡapert;
obstructus, -a, -um, ṡamaſhen,
ṡapert;
occlusus, -a, -um, ṡapert;
oppeſsulatus, -a, -um, dobru
ṡapert, ṡariglán;
perconditus, -a, -um, dobru
ṡapert, inu skranîen;
praeclusus, -a, -um, mozhnu
ṡapert, ali ṡaklenîen, inu prepréṡhen;
propinigeon, enu meiſtu v'paiṡhtibah, v'katerim tá
ṡaperti ogîn ſe reſvizhuje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.