krílo2 -a s (í) 

1. 1. žensko oblačilo, ki pokriva spodnji del telesa: obleči krilo in bluzo; biti v krilu; dolgo krilo; nabrano, nagubano krilo; široko športno krilo / hlačno krilo krojeno kot hlače
   // spodnje krilo del ženskega spodnjega perila v obliki krila
   // ekspr. ženska, navadno v odnosu do moškega: ogreje se za vsako krilo; samo za krili leta
2. 2. star. naročje: vzeti otroka na krilo; položiti glavo materi v krilo / knjiž. vrnil se je v krilo domovine
   ● star. hodi še v krilu je še otrok; ekspr. držati se materinega krila biti v svojem ravnanju nesamostojen, odvisen zlasti od matere

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

ogréti ogréjem dov. (ẹ́ ẹ̑) 

1. 1. narediti kaj toplo: ogreti sobo; ogreti vodo do sto stopinj; ogreti si roke pri ognju
2. 2. povzročiti občutek toplote: sonce jih je ogrelo / čaj nas je ogrel; pot v hrib jih je ogrela; pren. prijazna beseda človeka ogreje; taka pesem ogreje srce
3. 3. ekspr. navdušiti: sodelavce je ogrel za svoj načrt; ogreti se za šport, študij / govornik ni mogel ogreti občinstva; predstava je gledalce ogrela

ogréti se 
1. 1. postati topel: kamenje se na soncu ogreje; voda se je že ogrela; brezoseb. počakali so, da se je zunaj nekoliko ogrelo / stroj se je preveč ogrel preveč segrel, pregrel
2. 2. dobiti občutek toplote: stopi v hišo, da se ogreješ; na soncu se je dobro ogrel; ogreti se ob ognju, pri peči; ogreti se s hojo
   ● ekspr. družba pri mizi se je kmalu ogrela razživela; ekspr. pogovor se nikakor ni hotel ogreti postati sproščen; ekspr. ogreti se za dekle začutiti naklonjenost, ljubezen do nje

ogrét -a -o: ogret krožnik; za šport ogreti ljudje; ogreta telovadnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

prekuríti in prekúriti -im dov. (ī ú) pog. popolnoma ogreti, segreti: to stanovanje se ne da prekuriti / največkrat prekuri sobo jo preveč ogreje, segreje

prekúrjen -a -o: zaprta in dobro prekurjena dvorana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

túrbodízelski -a -o prid. (ȗ-ī)
ki je na dizelski pogon s turbinskim polnilnikom: turbodizelski agregat; turbodizelski motor; turbodizelski štirivaljnik; Turbodizelski šestvaljni stroj je sprva nepričakovano glasen in nekoliko robat, vendar se po uvodnih kilometrih hitro ogreje na delovno temperaturo E ↑túrbo… + (↑)dízelski

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.