fén -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
gobárjenje gobárjenja samostalnik srednjega spola [gobárjenje] ETIMOLOGIJA: ↑gobariti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
Jurij ► ▪ˈjüːrė ▪ˈjüː rja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
káča Frazemi s sestavino káča:
dólg kot jára káča,
gojíti káčo na pŕsih,
gréti káčo na pŕsih,
iméti jêzik kot káča,
iméti káčo v žêpu,
káča [je] v žêpu,
kàkor [da] bi káča píčila kóga,
kàkor [da] je káča píčila kóga,
kàkor jára káča,
kot bi káča píčila kóga,
kot jára káča,
[kot] povést o jári káči [in stêklem pólžu],
píčiti kàkor káča,
redíti káčo na pŕsih,
síkati kàkor káča,
síkati kot káča,
síkniti kàkor káča,
s káčo v žêpu,
skrívati kàj kot káča nôge,
tajíti kàj kot káča nôge,
vléči se kàkor jára káča,
vléči se kot jára káča [in stekel polž],
zvíjati se kàkor kača,
zvíjati se kot káča,
zvíti se kot káča
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
kalorifêr kalorifêrja samostalnik moškega spola [kalorifêr] električna naprava z ventilatorjem za ogrevanje prostorov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. calorifère ‛naprava za hišno gretje’, iz lat. calor ‛toplota’ + tvorjenka od ferre ‛nositi’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
krátko Frazemi s sestavino krátko:
držáti kóga na krátko,
na krátko opráviti s kóm
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
krílo2 -a s (í) 1. žensko oblačilo, ki pokriva spodnji del telesa: obleči krilo in bluzo;
biti v krilu;
dolgo krilo;
nabrano, nagubano krilo;
široko športno krilo / hlačno krilo krojeno kot hlače / spodnje krilo del ženskega spodnjega perila v obliki krila// ekspr. ženska, navadno v odnosu do moškega: ogreje se za vsako krilo; samo za krili leta 2. star. naročje: vzeti otroka na krilo;
položiti glavo materi v krilo / knjiž. vrnil se je v krilo domovine
● star. hodi še v krilu je še otrok; ekspr. držati se materinega krila biti v svojem ravnanju nesamostojen, odvisen zlasti od matere
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
Miha ► ▪ˈmixa -eta m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
neoprén neopréna tudi néoprẹn néoprẹna samostalnik moškega spola [neoprén] tudi [néoprẹn] 1. raztegljiv sintetični material, ki omogoča toplotno izolacijo in se uporablja zlasti za izdelavo plavalnih, potapljaških oblačil1.1. manj formalno plavalna, potapljaška oblačila, oprema iz tega materiala
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Neopren, it., angl. neoprene, frc. néoprène, iz novoklas. neo.. ‛nov’ iz gr. néos + (kloro)pren
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
očístiti očístim dovršni glagol [očístiti] 1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti 1.1. v obliki očistiti se postati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
1.3. odstraniti umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počistiti
1.5. v obliki očistiti se postati prost česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega
FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ogréti ogrêjem dov. (ẹ́ ȇ) 1. narediti kaj toplo: ogreti sobo;
ogreti vodo do sto stopinj;
ogreti si roke pri ognju 2. povzročiti občutek toplote: sonce jih je ogrelo / čaj nas je ogrel; pot v hrib jih je ogrela; pren. prijazna beseda človeka ogreje; taka pesem ogreje srce 3. ekspr. navdušiti: sodelavce je ogrel za svoj načrt;
ogreti se za šport, študij / govornik ni mogel ogreti občinstva; predstava je gledalce ogrela ogréti se
1. postati topel: kamenje se na soncu ogreje; voda se je že ogrela; brezoseb. počakali so, da se je zunaj nekoliko ogrelo / stroj se je preveč ogrel preveč segrel, pregrel
2. dobiti občutek toplote: stopi v hišo, da se ogreješ; na soncu se je dobro ogrel; ogreti se ob ognju, pri peči; ogreti se s hojo
● ekspr. družba pri mizi se je kmalu ogrela razživela; ekspr. pogovor se nikakor ni hotel ogreti postati sproščen; ekspr. ogreti se za dekle začutiti naklonjenost, ljubezen do nje
ogrét -a -o:
ogret krožnik; za šport ogreti ljudje; ogreta telovadnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
podkuriti ► pȯtˈküːrt -rėn dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
polárno jézero -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
prekuríti in prekúriti -im dov. (ī ú) pog. popolnoma ogreti, segreti: to stanovanje se ne da prekuriti / največkrat prekuri sobo jo preveč ogreje, segrejeprekúrjen -a -o:
zaprta in dobro prekurjena dvorana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
pustíti, -ím, vb. pf. lassen: p. koga, jemanden irgendwohin gehen lassen; pusti nas na vrt! nas ne pusti nikamor iz hiše; pusti muho na dlan: ona zleti v brado = wenn man ihm einen Finger gibt, will er gleich die ganze Hand haben, Cig.; = pusti mačka na polico: kmalu bo pod polico, Cig.; p. se, sich begeben: p. se v beg, Trub.; h Kristusu se je pustila in rinila, Krelj; — fahren lassen: p. kaj iz rok; dušo p., die Seele aushauchen, Cig., Dalm.; vodo p., harnen, Cig.; kri p., Blut lassen, Cig.; kokoš v jesen pusti perje = misi se, ogr.-Valj. (Rad); iz službe p. koga, aus dem Dienste entlassen, Jan.; barvo p., abfärben, Cig.; — nicht hindern; p. koga, da kaj stori, p. koga ali kako reč, da se z njim ali z njo kaj zgodi; p., da se povre, durch Kochen eindicken lassen; p. vodo, da se ogreje, ali: p., da se voda ogreje; p., da voda odteče; pusti ga, naj dela, kar hoče! brado p. rasti, den Bart wachsen lassen, Cig.; leteti p. čoln, Preš.; — zulassen: ne bom pustil, da bi prišlo do tega; ich werde es nicht dazu kommen lassen; — in dem Zustande lassen, in welchem sich jemand, etwas befindet; pusti me! lass mich! na cedilu p. koga, jemanden im Stich lassen; p. koga v stiski, einen zappeln lassen, Cig.; otroke same doma p.; p. kaj, kakor je; duri odprte p., die Thür offen lassen; obleko na sebi p., das Kleid anbehalten; vzadi p. koga, jemanden überholen; p. njivo v ledino, za pašo, den Acker als Lehde liegen lassen, Cig.; p. polje v puščo, das Feld veröden lassen, Cig.; v nemar p. kaj, etwas unbeachtet lassen, vernachlässigen; pri miru (z mirom) p., in Ruhe lassen; mrzlica ga je pustila, das Fieber hat aufgehört; — p. komu kaj; tako po ceni ti ne morem p. takega blaga; p. komu življenje, jemanden am Leben lassen, Cig.; p. komu na voljo, jemandem freistellen; — = dati, erlauben: ne puste vam v druščino hudobnih ljudi (namr. iti), Ravn.-Valj. (Rad); — übrig lassen: p. komu same kosti, nič mi ni pustil, vse je sam pojedel; — von etwas ablassen, etwas aufgeben; pustimo to! p. pijančevanje; p. delo, službo; svoje misli ne p., von seiner Meinung nicht abgehen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.