bóa -e ž (ọ̑) - 1. zelo velika nestrupena tropska kača; udav: napadla ga je ogromna boa
- 2. velik ženski krznen ovratnik, ki ni prišit: okrog vratu si je ovila soboljo boo / boa iz ptičjih peres
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kodélja -e ž (ẹ̑) v šop zvito očiščeno predivo za ročno predenje: na preslico je nataknila novo kodeljo;
puliti laneno predivo iz kodelje;
razkuštrana glava, podobna veliki kodelji;
pren., ekspr. njegov obraz je bil ogromna kodelja sivih kocin
♦ tekst. preja iz kratkih konopljenih izčesanih vlaken
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
mnóžica -e ž (ọ̑) - 1. velika strnjena skupina ljudi: okrog ponesrečenca se je gnetla množica; množica je nenadoma vzvalovila; množice se je polastil strah; pomiriti razjarjeno množico; prebiti se skozi množico; ekspr. nepregledna, ogromna, stotisočglava množica; množica gledalcev; psihologija množice; šum, vpitje množice / množica ljudi
- 2. nav. mn. ljudje, ki predstavljajo največji del družbe, zlasti nižji sloji: množice so začele vse glasneje izražati politične zahteve; popeljati množice v boj; voditi množice; politično vodstvo se je ločilo od množic; delovne, ekspr. najširše ljudske množice; neosveščena, knjiž. brezimna množica; ideološki vpliv na množice; politično delo med množicami; povezanost političnega vodstva z množicami / kmečke, proletarske množice / anonimna množica velemest prebivalstvo
- 3. nav. ekspr., z rodilnikom razmeroma veliko število česa: v zraku je množica živih bitij; množica misli; pregledal je celo množico otrok; zaradi množice drugih obveznosti te nisem mogel obiskati; množica najraznovrstnejših rib / pomoriti je dal cele množice; pripravljeni so bili umirati v množicah
- 4. mat. skupina predmetov iz našega nazornega ali miselnega sveta, ki jo imamo za celoto: sestaviti množico / teorija množice / delna množica ki je del kake množice; diskretna množica množica točk, katerih medsebojne razdalje so večje od 0; ekvivalentna množica pri kateri ima vsak njen element ustrezen element v drugi množici; osnovna ali univerzalna množica ki vsebuje vse množice, ki se bodo obravnavale; moč množice število elementov množice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ogrômen in ogrómen -mna -o prid. (ȏ; ọ̑) zelo velik, velikanski: kup snega je ogromen;
ogromna železna kljuka;
v predsobi je stalo ogromno ogledalo / nabral si je ogromne količine denarja / ta človek ima ogromno ustvarjalno energijo in voljoogrômno in ogrómno prisl.: ogromno dela imam
● publ. število bralcev se je ogromno povečalo zelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
škóljka -e ž (ọ̑) - 1. morska ali sladkovodna žival z mehkim telesom, pokritim z dvema, navadno plitvo izbočenima lupinama: gojiti školjke / školjka se odpre, zapre / jezerske, morske školjke; školjka bisernica / jesti školjke
// lupina te živali: otroci se igrajo s školjkami; zbirati pisane školjke; s školjkami okrašen okvir; nebo je bilo kot ogromna modra školjka / polna školjka v kateri je žival - 2. navadno s prilastkom kar je podobno tej lupini: kamnita školjka vodometa; porcelanasta školjka za milo; školjka umivalnika / zamenjati telefonsko celico z govorilno školjko; straniščna školjka; pren., ekspr. školjka tišine
● žarg., avt. zamenjati školjko kombija (samonosno) koroserijo
♦ anat. nosna školjka s sluznico pokrita parna koščena izboklina v steni nosne votline, podobna školjki; obrt. školjka školjki podobna prvina pri kvačkanju; ptt školjka školjki podoben del telefonskega aparata, ki pokriva vsakega od koncev slušalke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
telésnost -i ž (ẹ̑) - 1. lastnost, značilnost telesnega
- a) glede na snov: poveličevati življenje v njegovi telesnosti
- b) glede na način obstajanja v prostoru: telesnost bitij, predmetov je slikar zabrisal / ogromna telesnost velikana
- c) glede na čute, spolnost: moške je privlačevala njena poudarjena ženska telesnost
- 2. kar je telesno
- a) glede na snov: živci so vez med duševnostjo in telesnostjo
- b) glede na način obstajanja v prostoru: predmeti so plastične telesnosti
- c) glede na čute, spolnost: telesnost je bila dolgo časa prikrivana; premagovati telesnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.