kavȃl -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

kobál1 tudi kobálj -a [prva oblika kobau̯ in kobalm (ȃ)
star. mesto med nogami, korak: do kobala se je udiralo
 
star. sklonil se je in pogledal skozi kobal skozi razširjene, razmaknjene noge; prim. okobal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

kobál2 tudi kobálj [prva oblika kobau̯ in kobalprisl. (ȃ)
star. v razkoračenem položaju kakor pri jahanju; okobal: sedeti kobal na skali, v sedlu / v kobal sesti na hlod, stol

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

kobáliti -im nedov. (ā ȃ)
star. okobal sedeti, premikati se: kobaliti na stolu / kobalil je osla skozi vas

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

kobáliti -im nedov. -èč -éča; kobáljenje (á ȃ; ȃ) ~ na stolu |okobal sedeti|; poud. ~ po hiši |nerodno, okorno hoditi|
kobáliti se -im se (á ȃ; ȃ) poud. |nerodno, okorno hoditi|: ~ ~ navkreber

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

kobāliti -ȃlim nedov.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

kobáliti grebén -im -- nedov.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

kobálja -e ž (á)
1. star. v dva ali več krakov razraslo drevo; debelna rogovila: na voz je naložil tri kobalje / splezati v kobaljo hrasta v prostor med kraki drevesa
2. nav. mn., zastar. noga: potegnil ga je za kobalje iz vode; dolge, suhe kobalje / v prislovni rabi v kobaljo sedeti okobal
// mesto med nogami, korak: hlače so se v kobalji raztrgale

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

kobáljenje grebéna -a -- s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

kobíla -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

kȍnj kónja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

odkobáliti -im dov. (ā ȃzastar.
okobal sedeč se oddaljiti: zajahala sta konja in odkobalila naprej
// ekspr. nerodno, okorno oditi: počasi je odkobalil iz hiše

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

odkobāliti – glej kobāliti, okobȃl

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

okobál tudi okobálj [prva oblika okobau̯ in okobalprisl. (ȃ)
v razkoračenem položaju kakor pri jahanju: okobal lesti čez brv; sedeti okobal komu na ramah; okobal sesti na zid

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

okobál [-u̯ in -l] nač. prisl. (ȃ) ~ sesti na stol

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

okobál nač. prisl.
izraža nameščenost v razkoračenem položaju kakor pri jahanju
SINONIMI:
okobalo, star. kobal2, star. v kobal, zastar. v kobaljo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024

okobȃl prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

okobȃł, adv. = okobalo, C., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

okobáliti -im dov. (ā ȃ)
okobal sesti: okobaliti konja / otrok je okobalil klopco
 
alp. okobaliti greben

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

okobáliti grebén -im -- dov.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

okobálo prisl. (á)
okobal: okobalo sedeti na ograji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

okobel [okobȅlnepopoln podatek] prislov

okobalnepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

prekobāliti – glej kobāliti, okobȃl

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

prekobáliti se -im -- dov.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

sedéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. biti v takem položaju, da je teža telesa pretežno na zadnjici: nekateri so sedeli, drugi stali; sedeti na klopi, stolu, v naslanjaču; sedeti na tleh; sedeti pri peči, pod drevesom; sedeti v sedlu; mirno, negibno, udobno, vzravnano sedeti; molče, zamišljeno sedeti; sedeti s prekrižanimi nogami, okobal; sedi kot kup nesreče obupano, žalostno; sedi kot pribit mirno, nepremično / maček sedi na soncu
// biti v mirujočem položaju, dotikaje se podlage z nogami, s spodnjim delom telesa: čebela sedi na cvetu; ptič sedi na veji / koklja sedi na jajcih vali
2. imeti sedež, (stalno) mesto: sedi pri sosednji mizi; sedeti v drugi klopi; na premieri smo sedeli v prvi vrsti
3. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža
a) da osebek dela to, kar nakazuje določilo: sedeti pri šivalnem stroju; sedeti pri zajtrku / sedeti brez dela / sedeti s prijatelji ob kozarcu vina piti vino; vse dneve sedi pri knjigah bere, študira; ves večer je sedel pred televizorjem je gledal televizijo
b) navzočnost v kakem prostoru: vse dneve sedi v gostilni / sedeti pri frizerju
c) opravljanje dejavnosti, funkcije, kot jo nakazuje določilo: sedeti v pisarni, uradu / zanima ga, kdo sedi v tem odboru; že nekaj let sedi v redakciji, upravi
4. pog., ekspr. biti v zaporu: sedel je pet let; že večkrat je sedel; sedeti zaradi tatvine / sedeti v zaporu, za zapahi
5. um. žarg. biti na razpolago za upodabljanje; pozirati: sedel je že več slikarjem; sedeti za portret
6. biti nameščen tako, da se dobro, trdno prilega: ta klobuk je prevelik in mu ne sedi; obvezo namestimo tako, da sedi; vijak še ne sedi
// ekspr., navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se kje: očala mu sedijo na nosu / težka glava mu je sedela na debelem vratu
● 
pog. vadili so tako dolgo, da jim je pesem, snov sedela da so pesem, snov dobro obvladali, znali; ekspr. sedeti na zatožni klopi biti obdolžen, obtožen česa; knjiž. sedeti na lovorikah počivati na lovorikah; pog., ekspr. saj ne sedim na milijonih nimam toliko denarja, da bi ga lahko nepremišljeno dajal, zapravljal; ekspr. na prestolu je sedel le nekaj let vladal je; publ. sedeti na sodu smodnika biti v zelo nevarnem položaju; ekspr. sedeti na dveh stolih poskušati imeti korist pri dveh navadno izključujočih se stvareh; ekspr. sedeti komu na vratu, za vratom imeti oblast nad kom, delati mu nasilje; ekspr. sedeti na ušesih ne poslušati (pazljivo); ekspr. žagajo si vejo, na kateri sedijo ogrožajo si (družbeni) položaj, materialno osnovo; ekspr. to je bilo takrat, ko smo še v klopeh sedeli hodili v šolo; ekspr. trdno je sedel v sedlu obvladoval je položaj; ekspr. sedeti križemrok brez dela; sedeti po turško s prekrižanimi nogami v isti višini, kot je zadnjica; ekspr. sedeti (kakor) na iglah, trnih, žerjavici biti zelo nestrpen, nemiren; tak je, kot bi na koprivah sedel slabe volje, nerazpoložen; bolje slabo sedeti kot dobro stati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

skobāliti – glej kobāliti, okobȃl

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

voyeuse -- m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

zakobáliti -im dov. (ā ȃ)
zastar. okobal zajahati: zakobaliti konja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

zakobáliti -im dov. zakobáljen -a; zakobáljenje (á ȃ; ȃ) redk. kaj ~ konja okobal zajahati
zakobáliti se -im se (á ȃ; ȃ) poud. |nerodno, okorno priti na kaj|: ~ ~ na voz

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

zakobāliti – glej kobāliti, okobȃl

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

Število zadetkov: 30