Platforma, računalniško okolje
Zanima me, kako sloveniti besedo platforma v povezavi z novimi elektronskimi komunikacijami?
Skupinski okvir
Iščem slovenski ustreznik za angleški termin group setting s področja psihologije oz. psihoterapije. Termin označuje naravo dela v skupini, način in okvire dela, dogovore, ki se tičejo terapevtske obravnave, tudi postavitev v prostoru (pri skupinski terapiji gre npr. za krožno postavitev stolov v prostoru, namenjenih tako klientom kot tudi terapevtu).
Onesnaževalo
Na vas se obračam s prošnjo za strokovno pojasnilo. Menim, da je termin onesnaževalo , ki označuje škodljivo snov, ki se v okolje sprošča zaradi dejavnosti človeka, nepravilno oblikovan. Ustrezneje bi se mi zdelo govoriti o onesnažilu. Nimam nobenega strokovnega znanja o tvorjenju besed, a vendar – zakaj tako zapleteno, razvlečeno, če je mogoče povedati tudi krajše? Mar gre za razlikovanje med onesnaženjem in onesnaževanjem ? Mar dušikov oksid ali prašni delci onesnažijo večkrat, ponavljajoče? V slovarjih na portalu Fran sem našel onesnažilo v Botaničnem terminološkem slovarju , onesnaževalo pa v Farmacevtskem terminološkem slovarju 2 , ki usmerja na kontaminanta .
Emisija
Prosila bi vas za mnenje v zvezi z rabo termina emisija (ang. emission ). Prevajalci v Evropski komisiji e missions dosledno prevajamo kot emisije. Obstaja mnogo direktiv in uredb, ki vsebujejo ta termin, nekatere celo v naslovu, npr. krovna direktiva o sistemu ETS z naslovom Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. 10. 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES). Na pristojnem ministrstvu pa menijo, da se emisija v slovenščini ne uporablja in so se v okviru Konvencije Minamata o živem srebru odločili za zvezo izpusti v zrak . V tej konvenciji je govor tudi o releases , kar so prevedli z izpusti v zemljo in vodo . Kadar se v angleškem izvirniku pojavi zveza z obema izrazoma, torej emissions and releases , so jo prevedli z izpusti v zrak, zemljo in vodo .
Kazalec okolja
Prosimo vas za nasvet v zvezi z uporabo terminov kazalec oziroma kazalnik (obema v angleščini ustreza indicator ) kot sestavin terminov kazalec okolja in kazalnik okolja . Kazalci okolja označujejo 'na dogovorjen način izbrane in predstavljene podatke, ki jih želimo povezati s cilji okoljske politike' (gl. našo spletno stran Agencije Republike Slovenije za okolje ). Kazalce okolja so začele razvijati tudi druge institucije, npr. Statistični urad Republike Slovenije, vendar tam govorijo o kazalnikih okolja . Ker vse pogosteje prejemamo vprašanja, v čem je razlika med kazalnikom okolja Statističnega urada Republike Slovenije in kazalcem okolja Agencije Republike Slovenije za okolje, se zatekamo k pojasnilu, da kazalec okolja ne vsebuje samo številk (kot kazalnik okolja ), temveč tudi besedilo, ki dopolnjuje podatke v tabelah in grafičnih ali kartografskih prikazih. Vsak kazalec okolja ima ključno sporočilo, definicijo, ki pove, kaj kazalec prikazuje, komentar (ki pojasnjuje trend) in opis metodologije (kateremu cilju sledimo, opis obdelave podatkov, frekvence osveževanja, ime izvorne podatkovne baze in datum povzema podatkov). Vsak kazalec okolja ima navedenega tudi avtorja in institucijo, iz katere prihaja. Prosimo vas torej za mnenje, ali je uporaba termina kazalec pravilna in ali je naše pojasnilo glede njegove uporabe v zvezi kazalec okolja dovolj dobro utemeljeno, da pojasnjuje razliko med terminoma kazalec okolja in kazalnik okolja .
Spopadališče
V okviru Nata se je z novo različico doktrine AJP 0.1(F) namesto termina battlespace začel uporabljati termin engagement space kot poimenovanje za 'del okolja delovanja, v okviru katerega se načrtujejo in izvajajo dejanja in aktivnosti'. Vsebinski razlog je ta, da ta dejanja in aktivnosti ne vključujejo nujno samo bojnih aktivnosti (torej kinetičnih aktivnosti), temveč tudi ali celo samo nebojne (npr. informacijsko ali psihološko delovanje) in se zaradi tega preimenuje tudi okolje, v katerem te potekajo. V terminološki skupini Slovenske vojske so strokovnjaki predlagali, da bi po analogiji bojišče , bojevališče ipd. tudi za angleški termin enagagement space v slovenščini poiskali poimenovanje z obrazilom -išče , ki označuje kraj ali prostor, na katerem se nekaj dogaja, in mu rekli soočevališče . Glede na to, da bi šlo za tvorjenje popolnoma novega termina, nas zanima vaše mnenje.
Razoroževanje
Zanima nas slovenski ustreznik za angleško besedno zvezo decommissioning of weapons , ki označuje proces umika orožja iz aktivne rabe in se pogosto uporablja v zvezi z Irsko republikansko armado in mirovnimi pogajanji na Severnem Irskem. V slovenščini se za omenjeno besedno zvezo uporabljajo različni ustrezniki, največkrat razorožitev in predaja orožja , ki pa so po našem mnenju preozki. Zato mislimo, da bi bilo ustreznejše uporabiti drug oziroma nov ustreznik. Kaj menite o zvezi dekomisija orožja ? Pomislili smo tudi na zvezo odpis orožja , a se nam zdi preozka.
Trajnostni, trajnostnost
Zanima me, kdaj se uporablja termin trajnostnost in kaj pomeni? Katera beseda ali besedna zveza nadomešča ta termin? Kaj je pridevniška oblika tega termina? Ali je pravilno govoriti o trajnostnosti stavbe ali trajnosti stavbe , trajnostnostni prenovi ali trajnostni prenovi ?
Bančna storitev, bančni produkt
Zanima me, kako se pravilno uporabljata termina bančni produkt in bančna storitev (po Zakonu o bančništvu bančne storitve vključujejo »storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun«, 5. člen). Rad bi dobil konkreten odgovor, ker me moti uporaba besedne zveze bančni produkt (čeprav se uporablja dnevno), saj banka ne proizvaja produktov, ampak za stranke izvaja storitve.
Déležnik
Kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin stakeholder – déležnik , deléžnik oz. tretji izraz, npr. zainteresirana stran . Za angleški termin stakeholder se je uveljavil slovenski termin déležnik , ki pa naj ne bi bil ustrezen zaradi osnovnega pomena – nekdo, ki ima deleže. Ustreznejši bi bil termin deléžnik – kdor se nečesa udeležuje. Déležnik je uveljavljen v slovarjih, npr. Islovarju , Velikem modernem poslovnem slovarju (1997), prav tako se je ustalil v strokovnih člankih in drugih objavah. Po SSKJ je déležnik označen s kvalifikatorjem starinsko in pomeni 'kdor ima delež', deléžnik pa je zastarel izraz, časovno nevtralni termin je udeleženec. V Wikipediji je déležnik razložen kot skupina ljudi, ki lahko vpliva na poslovanje podjetja ali druge organizacije (npr. vladnega urada) ali poslovanje podjetja oz. organizacije vpliva na njih. Deležniki podjetja so npr. lastniki, potrošniki, zaposleni, dobavitelji in lokalna skupnost (članek Déležnik , Wikipedija, Prosta enciklopedija, 10. 6. 2013). V Evrotermu angleškemu terminu ustrezajo naslednji slovenski termini: zainteresirani kot priporočena izbira, zainteresirana stran , interesna skupina , zainteresirana skupina in deležnik kot odsvetovana izbira.
Interpretator narave
Zanima me, kako poimenovati osebo, ki vodi v naravi in krajini ter jo zna razložiti ali interpretirati na način, da ljudje odidejo domov z doživetjem. Predlagala sem npr. poimenovanje vodnik v naravi in krajini , vendar so me opozorili, da bi bilo bolje razmišljati v smeri terminov razlagalec ali pojasnjevalec . Razmišljala sem tudi o poimenovanju doživljajski vodnik . V terminologiji sicer poznamo turističnega vodnika , gorskega vodnika , planinskega vodnika , gozdnega pedagoga in interpretatorja narave . V nemščini pojem označuje Natur- und Landschaftsführer , v angleščini pa nature guide .
Nadomestitveni objekt
Zanima me, katero poimenovanje je ustreznejše – nadomestni objekt ali nadomestitveni objekt . Nadomestitveni objekt je npr. omenjen v interventnem zakonu o odpravljanju škode po poplavah, njegovo rabo je v prispevku A. Kolednika Težka dilema: bo Slovenija morala preseliti cela naselja? , objavljenem 18. 8. 2023 na spletnem portalu Siol.net, utemeljila tudi arhitektka M. Suhadolc: »V resnici je pravi izraz nadomestitveni objekti , saj je nadomestna gradnja po zakonu o urejanju prostora nekaj drugega. Gre za enak objekt, ki se postavi na mestu prej odstranjenega objekta. Ko govorimo o drugih lokacijah teh objektov, pa so to nadomestitveni objekti , kot jih določa zakon o odpravi posledic naravnih nesreč.«
Oksorazgradljiva plastika
Sem v dvomih glede prevodnih ustreznic angleških izrazov oxo-degradable plastics in oxo-biodegradable plastics . Je pravilen zapis okso-razgradljiva plastika ali oksorazgradljiva plastika ? Oksobiorazgradljiva plastika ali okso-biorazgradljiva plastika ? Gre za plastiko, ki ji dodajo aditive, ki pod vplivom toplote ali UV-svetlobe povzročijo oksidacijo, posledica tega pa je razgradnja plastičnega materiala v mikrodelce. V slovenskih spletnih virih pri pridevniški sestavini termina prevladuje zapis okso-razgradljiv , ki pa po mojem mnenju ni pravilen. V tem primeru bi namreč vezaj pomensko nadomeščal veznik in, kar vsebinsko tu ni smiselno. Pri zapisu okso-biorazgradljiv pa je vezaj morda smiseln, saj naj bi okso-biorazgradnja vključevala dva procesa, namreč oksorazgradnjo in biološko razgradnjo (oz. biorazgradnjo ).
Otočje/arhipelag
Zanima me, ali sta termina arhipelag (po SSKJ2 'obsežno otočje z vmesnim morjem vred') in otočje (po SSKJ2 'več otokov, otoki') sinonima.
Posnetje, zaokroženje
Pri poskusu uporabe slovenščine v programu AutoCAD smo naleteli na angleške izraze chamfer , bevel in fillet , ki so povezani z načinom obdelave robov, v dvorazsežnem računalniškem okolju pa s stikom dveh črt. Chamfer in bevel sta ukaza, s katerim robove oz. stike posnamemo, z ukazom fillet pa robove oz. stike zaokrožimo v loku. Ali obstajajo za te tri ukaze v programu AutoCAD že ustaljena slovenska poimenovanja?
Požarna voda
Prosim vas za pomoč pri težavi, na katero sem naletel pri pripravi prevoda navodil za zajem požarne vode , nem. Löschwasser-Rückhaltung . V slovenski strokovni javnosti s področja požarnega varstva sta se namreč pri izdelavi in izdaji zadnje tehnične smernice ( TSG-1-001: 2019 Požarna varnost v stavbah ) pojavila dva izraza, ki prej nista bila del strokovnih besedil. To sta gasilna voda in požarna voda , ki sta v smernicah opredeljeni tako: gasilna voda kot voda, ki je uporabljena za gašenje, požarna voda pa kot gasilna voda, ki ostane na požarišču po gašenju. Oba termina sta tako v stroki kot tudi v širši javnosti velikokrat narobe uporabljena in razumljena, saj je pogosto v rabi le eden od njiju, ne glede na to, o kateri vodi je govora. Sprašujem vas, ali sta navedena termina v slovenskem jeziku sploh smiselna oziroma ali bi bila bolj smiselna raba terminov gasilna voda (voda, ki je uporabljena za gašenje) in onesnažena gasilna voda (gasilna voda, ki ostane na požarišču po gašenju)? To bi tudi bolj ustrezalo nemški terminologiji na tem področju, ki pozna samo Löschwasser , kar ustreza poimenovanju gasilna voda , in kontaminiertes Löschwasser , kar bi lahko bilo v slovenščini kontaminirana ali onesnažena gasilna voda , zgoraj omenjena smernica pa uvaja termin požarna voda .
Prebežnik
Angleški termin migrant se običajno v slovenščino prevaja s terminoma migrant ter priseljenec . Ali lahko uporabimo tudi ustreznik prebežnik , zlasti takrat, ko so med priseljenci tudi begunci in ekonomski migranti, npr. ljudje, ki s severnoafriških obal preko morja prihajajo v Evropo?
Prostovoljstvo
Prosim vas za pomoč pri razumevanju termina prostovoljno-socialno delo . Na naši srednji šoli namreč ta termin uporabljamo že ves čas kot poimenovanje za delo, ki ga dijaki opravijo v zdravstvenih, socialnih in drugih ustanovah, in sicer v svojem prostem času. Delo vodijo mentorji in koordinatorji, dijaki pa o tem vodijo ustrezno dokumentacijo. O svojem delu smo napisali tudi članek Prostovoljno socialno delo v Glasilu Mestne občine Ljubljana , 24/5, 2019, str. 48. V zvezi s člankom smo prejeli dopis Fakultete za socialno delo, v katerem nas opozarjajo na neustrezno rabo poimenovanja prostovoljno socialno delo , kar utemeljujejo s tem, da je socialno delo termin, ki označuje akademsko disciplino in tudi poklic, ki ga lahko opravljajo le osebe, ki so zaključile študij na Fakulteti za socialno delo UL. V naši zavesti je, da je prostovoljno-socialno delo termin in v tem smislu ga v šolstvu že desetletja uporabljamo in očitno se je prijel tudi v šolski praksi.
Sladka voda
V skupini sodelavcev iščemo ustreznejši termin za sladko vodo (ang. freshwater ), s katerim bi poimenovali tekočo in stoječo vodo na območju celin, pa tudi dež, led in podzemne vode. Izraz sladka voda se nam zdi zavajajoč, saj v njih ni mogoče najti sladkorjev. Celinske vode (kar je alternativni izraz za sladke vode ) praktično v enaki meri kot morje (slana voda), vsebujejo sol, le da je v primerjavi s celinskimi vodami koncentracija soli v morski vodi večja. Menimo, da sladka voda in celinske vode nista ustrezni poimenovanji. Kaj svetujete?
Zaupana poklicna naloga
Prosim za prevod angleškega termina entrustable professional activity ( EPA ), ki se uporablja v medicini. Gre za izobraževanje na podlagi kompetenc, natančneje za posamezno nalogo, zaupano osebi, ki se usposablja za delo v zdravstvu, ko izkaže potrebne kompetence, da lahko to nalogo opravi brez nadzora ali z nadzorom na daljavo.
Dobrobit živali
Termin animal welfare so doslej prevajali kot dobro počutje živali . Veterinarska stroka je to poimenovanje dojemala kot neprimerno, saj se pojem uporablja tudi za razmere pri zakolu živali, ko objektivno težko poimenujemo to kot dobro počutje živali. Posvet veterinarske stroke z jezikoslovci kaže, da beseda dobrobit, čeravno ji je bilo očitano, da gre za srbokroatizem, v pravopisu (Slovenski pravopis 2001) pa ima kvalifikator neobčevalno in usmerja na blaginjo in blagor , ves čas živi med strokovnjaki. Veterinarska stroka predlaga tudi za pravna besedila rabo termina dobrobit živali , saj naj bi ne prihajalo več do dvojnega poimenovanja za isti pojem.
Enostavni objekt
V Gradbenem zakonu je uporabljena zveza enostaven objekt , ki je definirana kot 'objekt tako majhnih dimenzij, da se v njem ne more zadrževati večje število oseb, konstrukcijsko manj zahteven in prostorsko manj zaznaven'. Glede na to, da gre za vrsto objekta, se sprašujem, ali je prav, da je uporabljena oblika pridevnika enostaven in ne enostavni . V omenjenem zakonu so navedene še naslednje zveze: nezahteven objekt , manj zahteven objekt , zahteven objekt , nedovoljen objekt , nelegalen objekt , neskladen objekt , nevaren objekt . Ali ne bi bilo tudi v teh primerih pravilneje zapisati: nezahtevni objekt , manj zahtevni objekt , zahtevni objekt , nedovoljeni objekt , nelegalni objekt , neskladni objekt , nevarni objekt?
Genska raznovrstnost
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin genetic diversity, ki na področju biologije označuje vrsto različnih dednih lastnosti znotraj vrst, kar jim omogoča boljše prilagajanje na okolje. Razmišljamo o možnostih: genetska pestrost, genetska variabilnost, genetska raznolikost ali genetska raznovrstnost. S tem povezani pojem je tudi genetic variation, ki označuje opis variacij v zaporedju DNK v genomu in se nanaša na posamezne primerke določene vrste, medtem ko je pojem, ki ga označuje genetic diversity (kot rezultat genetic variation ), lahko povezan z eno ali več vrstami. Kako torej prevesti sestavino diversity ? Za termin biodiversity se uporablja slovenski ustreznik biodiverziteta , čeprav bi lahko uporabljali tudi izraze biotska pestrost, biotska raznolikost ali biotska raznovrstnost . Biologi se izogibamo izrazu raznovrstnost , ker vsebuje vrsto , ta pa je arbitrarno določen konstrukt in ne nujno naravni pojav, poleg tega tudi znotraj vrste obstaja pestrost. Prosim za vaše mnenje glede ustreznega slovenskega poimenovanja.
Gosta slikanica
Pišem diplomsko nalogo na temo slikanic. V članku J. Meibauerja z naslovom What the child can learn from simple descriptive picturebooks: an inquiry into Lastwagen/ Trucks by Paul Stickland (2015) sem zasledila termin wimmelbook. Termin označuje slikanico brez besedila in velikega formata, za katero so značilne ilustracije z veliko osebami, živalmi in predmeti. Ali je poimenovanje iskalna knjiga ustrezno?
Integrirana igralna skupina
Zanima me, kako prevesti poimenovanje terapevtskega modela, ki se je v ZDA uveljavil pod imenom integrated play group . Otrokom z avtizmom omogoča usmerjeno igro z omejenim številom razvojno normativnih sovrstnikov ob podpori usposobljene odrasle osebe. Zanima me, kakšen bi bil najbolj ustrezen prevod v slovenščino: integrirana igralna skupina , integrativna igralna skupina ali integracijska igralna skupina . Za nasvet vam bom zelo hvaležna, saj si sama ne znam odgovoriti.
Lokalna hrana
V medijih pogosto zasledimo besedno zvezo lokalna hrana , s katero v Sloveniji in EU vsebinsko pojmujemo hrano, pri kateri so proizvajalci (kmetje) v neposredni tržni povezavi s potrošniki, brez večjih vmesnih trgovskih verig. Obenem je besedna zveza lokalna hrana razumljena še z ekološkega vidika pri njeni pridelavi. Zanima me, ali bi lahko zvezo lokalna hrana zamenjali s katero drugo zvezo? Ali bi na primer vsebinsko ustrezala uporaba zveze domača hrana ?
Lopatica
Pri branju novic v medijih sem dvakrat naletel na rabo besede elisa za podolgovat in ukrivljen del rotorja vetrnice , ki del kinetične energije vetra zaradi svoje oblike pretvori v svojo kinetično energijo, ta pa se potem pretvori v električno energijo. Menim, da gre za napačno rabo, saj se za ta del vetrnice uporabljajo druga poimenovanja, npr. krak , list ali lopatica . Na portalu Fran je vetrnica sicer razložena ustrezno, a manjka pomen vetrne elektrarne . Elisa je na Franu razložena kot strojn. žarg. '(letalski) vijak, propeler' (SSKJ2) in let. žarg. '(letalski) vijak, propeler' (Slovenski pravopis 2001). Menim, da žargonski izrazi niso primerni za obravnavo v slovarjih.
Oddaljeni napad, bližnji napad
V slovenščino prevajam priljubljeno igro Dungeons and Dragons oziroma Temnice in zmaji , kakor se je uveljavilo v slovenščini. Igra deli napade na dve vrsti, in sicer na ranged attack (napad z daljšim dometom) in melee attack (napad, ki se ga lahko uporabi le tik ob nasprotniku). Iščem najprimernejše poimenovanje za oba napada, še posebej imam težavo z melee attack , saj melee izvorno pomeni le 'pretep'. Razmišljam o poimenovanjih napad na blizu/napad na daleč , bližnji napad/daljni napad , morda bližnjesežni ali daljnosežni napad . Kaj menite?
Odpadek
Ukvarjam se z gibanjem brez odpadkov ( zero waste ) in naletela sem na vprašanje o sopomenskosti poimenovanj odpadek , v SSKJ2 'kar se v gospodinjstvu, vsakdanjem življenju izloči, zavrže kot neuporabno' ter 'kar se pri predelavi, obdelavi česa odstrani, izloči kot neuporabno za prvotni namen', in smet . Sinonimni slovar slovenskega jezika odpadek in smet ne navaja kot sopomenk. Običajno govorimo o smeteh , ko odnašamo polne vreče v zabojnike; v drugih primerih, npr. pri slovenskem ustrezniku za zero waste pa načeloma o odpadkih ( brez odpadkov ). Prosim za vaše mnenje.
Organizacijsko uglaševanje
Naletela sem na izraz onboarding , ki označuje proces integracije posameznika v novo delovno okolje z namenom, da se socialno, kulturno in psihološko vključi v organizacijo in v njej učinkovito deluje. Menim, da bi se morale stroke ob uvajanju novih pojmov bolj potruditi in poiskati domače izraze, zato me zanima, ali imate kakšen predlog, kako bi lahko poslovenili termin onboarding .
Ozadje
Pri prevajanju publikacije o predšolski vzgoji sem se znašla v terminološki zagati. V angleškem besedilu so med dejavniki, ki vplivajo na otrokov razvoj in izobraževanje, angleški izrazi migrant background , language background , social background , family background in cultural background . V dokumentih in v praksi strokovnjaki s področja pedagogike za angleško background zelo pogosto uporabljajo ozadje . Večina strokovnjakov ta termin uporablja, vendar jim ni všeč. Seveda bi lahko prevajali tudi opisno, npr. potomci priseljencev, tujegovoreči starši, družinsko okolje. A vseeno me zanima, ali je ozadje v terminološkem smislu res problematično.
Paket zemljevidov
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin map pack , ki označuje dodatek k računalniški igri, v katerem je zbirka zemljevidov oziroma virtualnih okolij, v katerih se računalniška igra lahko igra. Ali bi bil ustrezen slovenski termin paket direktorijev ali paket map ?
Potopitvena izkušnja
Zanima me, kateri slovenski izraz ustreza angleškemu terminu immersive experience . Gre za izraz, ki pomeni, da se počutimo kot del prostora v navidezni resničnosti in se v tem navideznem prostoru lahko premikamo npr. z VR-očali ali na računalniku. Opazil sem, da se uporabljata dva izraza, in sicer imerzivna izkušnja in potopitvena izkušnja , a se mi nobeden od njiju ne zdi primeren.
Prst in tla
V Sloveniji obstaja terminološka zadrega pri uporabi terminov prst , tla in zemlja . Med seboj se nekako ne uspeta dogovoriti geografska in agronomska (pedološka) stroka. Strokovne definicije, kaj naj bi to bilo, so jasne in nesporne za vsako stroko posebej. Definicije ene in druge stroke so povzete v dveh strokovnih prispevkih v Geografskem obzorniku , in sicer v prispevku B. Vrščaja Zakaj rečemo prst, tla, zemlja (Geografski obzornik, 2015, 2/3, str. 4–13) in v prispevku B. Repeta 50 odtenkov rjave (Geografski obzornik, 2015, 2/3, str. 14–21). Kar geografi razumemo kot prst ter pedologi kot tla , je enako, pedologi pa tla in prst ločujejo. Geografi tradicionalno uporabljajo termin prst , pedologi pa tla . Vsi pa v pogovornem jeziku uporabljamo zemlja . Ko trčimo skupaj, vedno pride do spora. Težave nastajajo tudi pri prevodih evropske zakonodaje. Kaj svetujete s stališča terminologije?
Rastlinsko kmetijstvo
Na vas se obračamo glede slovenskega poimenovanja angleškega termina plant-based agriculture , ki označuje obliko kmetijstva, pri katerem je proizvodnja rastlin namenjena izključno za prehrano ljudi. To pomeni, da se na njivah pridelujejo le rastline za človeške potrebe in ne za živalske, kot je npr. proizvodnja krme. Tovrstna kmetijska proizvodnja obsega širok spekter dejavnosti, povezanih s pridelavo različnih rastlinskih pridelkov, in je v zadnjem času postala zelo priljubljena predvsem zaradi svojih potencialnih koristi za okolje, zdravje in dobrobit živali. V angleščini se pojavlja tudi termin vegan agriculture .
Recikliranje davčnih prihodkov
Zanima me, ali že obstaja slovensko poimenovanje za angleški termin tax revenue recycling , ki označuje mehanizme, s katerimi država pobere davek na izpuste in prihodke vrne nazaj v gospodarstvo in jih uporabi za druge namene. V literaturi se pojavlja recikliranje davčnih prihodkov . Zdi se nam, da recikliranje morda ni najprimernejši izraz. Bi bilo morda pojem ustrezneje poimenovati ponovna uporaba / poraba davčnih prihodkov ? Ali pa predlagate kak drug izraz?
Soobstajanje
Prosila bi za nasvet glede najustreznejšega slovenskega poimenovanja za angleški termin interbeing , ki označuje medsebojno povezanost vseh stvari, povezanih na podlagi človekovih dejanj, čustev, misli, pravzaprav vsega, kar je del narave. V slovenščini se pojavljajo medobstajanje , nekoliko boljše se mi zdi medsebojno obstajanje (tudi medsebojni obstoj , medsebojno bivanje ), pojavljata se tudi vzajemno soodvisno bivanje in medsebojna soodvisnost .
Trojni izid
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin triple bottom line , ki na področju ekonomije označuje model za ocenjevanje podjetij, pri katerem se poleg finančnih vidikov upošteva še vpliv podjetja na družbo in okolje. Na spletu lahko najdemo naslednje ustreznike: trojni izid , trojni dobiček in podjetja, ki namenjajo enako pozornost ljudem, dobičku in planetu . Morda bi bil boljši ustreznik trije končni rezultati . Kateri ustreznik je po vašem mnenju najprimernejši?
Zabodeni golob
Zanima me, če bi bilo za vrsto golobov z latinskim imenom Gallicolumba luzonica ustrezno slovensko poimenovanje grlica krvavečega srca . Za omenjeno vrsto ptičev je značilna rdeča lisa na sredini belih prsi, ki spominja na rano. Angleško poimenovanje vrste je Luzon Bleeding-heart in nemško Dolchstichtaube . Postavlja se tudi vprašanje, ali je bolj ustrezno poimenovanje grlica ali golob . Kaj je torej razlika?
Zeleno zavajanje
Prosim za nasvet o najprimernejšem ustrezniku angleškega termina greenwashing , ki označuje oglaševanje okoljske prijaznosti nekega izdelka z neresničnimi ali nepopolnimi trditvami. V slovenščini se že pojavlja zeleno zavajanje , lažno zeleno oglaševanje in zavajanje glede okoljske prijaznosti .