aplicírati -am dov. in nedov. (ȋ) - 1. prenesti na kaj, prilagoditi kaj čemu: avtor aplicira svoje teorije na politiko; marsikako predavateljevo misel lahko aplicirate nase; aplicirati pravilo na konkreten primer; tuje izkušnje so aplicirali na domače razmere
- 2. uporabiti, uveljaviti: rešitev hočejo aplicirati kot splošno načelo; aplicirati znanje v praksi
- 3. obl. našiti, nalepiti okrasek, zlasti na tkanino ali na usnje: aplicirati čipke na obleko
aplicíran -a -o: pouk je apliciran na krajevne potrebe; aplicirane vede aplikativne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
aplíka -e ž (ȋ) redko našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju; aplikacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
aplikácija -e ž (á) - 1. knjiž. prenašanje na kaj, prilagoditev čemu: v dramskem ustvarjanju se je uveljavila aplikacija antičnih motivov na sodobne probleme; izpeljati je treba aplikacijo načel na konkretne primere; to je slaba aplikacija splošnega zakona na to omejeno področje
- 2. knjiž. uporaba, uveljavitev: poverili so mu praktično aplikacijo izdanih ukrepov; aplikacija znanstvenih izsledkov, sodobnih agrotehničnih metod v poljedelstvu
- 3. našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju: našiti aplikacije; obleka z aplikacijami; aplikacija iz usnja
♦ šol. začasno nalepljen, pritrjen znak, navadno na zemljevidu ali na flanelografu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
cizelírati -am nedov. in dov. (ȋ) vrezovati, tolči drobne okraske v kovino: cizelirati nakit, pladenj;
pren. pisatelj cizelira svoja dela
♦ num. dokončno obdelati odlitekcizelíran -a -o: starinska cizelirana tobačnica / cizeliran okrasek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
dételjast -a -o prid. (ẹ́) podoben listom detelje: deteljast okrasek
♦ urb. deteljasto križišče križišče dveh prometno važnih cest na različnih nivojih, izpeljano v obliki deteljnega lista
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
dolóžek -žka m (ọ̑) muz. melodični okrasek za glavno noto: melodija, okrašena s predložki in doložki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
dŕs -a m (ȓ) muz. melodični okrasek iz več hitrih zaporednih tonov pred glavnim tonom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
dvolóžek -žka m (ọ̑) muz. melodični okrasek iz štirih tonov, sestavljen izmenoma iz spodnjega in zgornjega tona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
figurácija -e ž (á) - 1. um. likovno izražanje z upodabljanjem stvarnega, konkretnega sveta, zlasti živih bitij: meja med figuracijo in abstrakcijo ni več ostro začrtana
- 2. muz. melodični okrasek: bogastvo figuracij v melodijah baročnih skladateljev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
fioritúra -e ž (ȗ) muz. okrasni ton, ki ni bistveno vezan z melodičnim tokom; glasbeni okrasek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
gagáten -tna -o prid. (ȃ) - 1. petr. ki je iz gagata: gagatni okrasek
- 2. črn in bleščeč se kot gagat: gagatne zenice so se ji lesketale
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
glásben -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na glasbo: glasbena kritika, kultura, zgodovina;
sistematična glasbena vzgoja;
skladba je odlično glasbeno delo / glasbeni bienale; glasbena revija / glasbeni pedagog, pouk; obiskovati glasbeno šolo; izpit iz glasbene teorije / predvajati glasbeni film; glasbena oprema predstave; glasbena spremljava / glasbeni spored; radijska glasbena oddaja / glasbeni avtomat; glasbeni instrumenti; glasbena skrinja / glasbena križanka; pren., ekspr. glasbena govorica velikega mojstra
♦ muz. glasbeni izraz zvočna upodobitev skladateljevega doživljanja; glasbeni okrasek okrasni ton, ki ni bistveno vezan z melodičnim tokom; (glasbeni) stavek tehnično-kompozicijska uresničitev glasbenih idej; glasbena drama opera, v kateri sta si dramski tekst in glasba enakovredna; glasbena medigra glasba med dvema dejanjema odrskega dela; glasbene vilice kovinska palica, ki se končuje v obliki črke U, za dajanje intonacijeglásbeno prisl.: glasbeno opremiti film
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
jabót -a in žabó -ja [žabo -ja] m (ọ̑) obl. okrasek, zlasti iz čipk, ki se nosi na sprednji strani ženskih bluz, moških srajc, nabornica: bluza z jabotom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
koloratúra -e ž (ȗ) muz. glasbeni okrasek v solističnem petju: izvajanje koloratur / melodija z zahtevnimi koloraturami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
kragúljček -čka m (ū) zvonček pri konjski vpregi: pozvanjati s kraguljčki;
od daleč se je slišalo zvonjenje kraguljčkov // temu podoben okrasek: na traku mu je bingljal kraguljček; čepica, čevlji s kraguljčki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
lásek -ska m (ā) nav. mn. - 1. ljubk. manjšalnica od las: otrok ima samo nekaj laskov / božati po laskih; mehki otroški laski; njeni zlati laski
- 2. nitast okrasek za novoletno jelko, božično drevesce: razprostreti po jelki laske
● pog., ekspr. niti za lasek ne popusti prav nič; poljud. marijini laski trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, strok. migalica
♦ agr. laski na koruznem storžu zelo podaljšani vratovi pestičev; bot. koreninski laski enocelični izrastki rastlinske povrhnjice na koreninah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
lepotíja -e ž (ȋ) - 1. knjiž. lepota: njena nekdanja lepotija je minila; kakšna lepotija / lepotija Prešernovih pesmi / rad bi sam videl vse te lepotije; lepotije podzemeljske jame so nastajale tisočletja
- 2. star. okras, okrasek: s stropa visijo trakovi in druge lepotije; izdelovati lepotije iz slonove kosti / njena mladost je hiši v lepotijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
lúnula -e ž (ȗ) - 1. rel. majhno držalo v obliki polmeseca za hostijo v monštranci: razpreti lunulo
- 2. arheol. okrasek v obliki polmeseca: pri izkopavanju je bila najdena tudi lunula
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
nabórek -rka m (ọ̑) - 1. nabran ali naguban okrasni trak, našit na posamezne dele zlasti ženske obleke: ovratnik s svilenim naborkom; krilo, rokavi z naborki
● knjiž. naborki okrog oči gubice - 2. okrasek, zlasti iz čipk, ki se nosi na sprednji strani ženskih bluz, moških srajc; nabornica: na temno obleko si je pripela bel naborek; grof v žametni obleki s čipkastim naborkom
- 3. knjiž., redko, z rodilnikom niz, venec: naborek koral
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
nabórnica -e ž (ọ̑) - 1. nekdaj širok ovratnik iz nabranega trdega blaga: bela nabornica; portret španskega plemiča z nabornico okoli vratu
- 2. okrasek, zlasti iz čipk, ki se nosi na sprednji strani ženskih bluz, moških srajc: pripeti si nabornico; čipkasta nabornica
// redko naborek, volan: halja z nabornicami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
našítek -tka m (ȋ) nav. mn. našit okrasek na obleki, oblačilu: ob vratu in na prsih so ji bluzo krasili bogato izvezeni našitki;
obleka z žametnimi našitki // košček blaga z znaki čina na uniformi: uniforma z zlatimi našitki na ramenih / generalski, oficirski našitki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
okrásek -ska m (ȃ) predmet, izdelek, namenjen olepšavi, okrasitvi: obesiti, pripeti, prišiti, razpostaviti okraske;
keramični okraski;
okraski iz čipk, zlata / okraski za novoletno jelko; pren. govoriti brez okraskov // likovni element, namenjen olepšavi: vrezovati, vžgati okraske v glinasto posodo; knjižni okraski; stilizirani okraski; trobenta z vgraviranimi okraski
♦ muz. glasbeni okrasek okrasni ton, ki ni bistveno vezan z melodičnim tokom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
ornamènt -ênta m (ȅ é) likovni element, namenjen olepšavi, okrasek: vrezovati ornamente v glinasto posodo;
barvni, zlati ornamenti / ornament na preprogi; ornamenti z rastlinskimi motivi / prtiček z ljudskimi ornamenti / figuralni ornament nad vrati; štukaturni ornamenti
♦ muz. melodija z zahtevnimi ornamenti glasbenimi okraski; um. linearni ornament s poudarkom na črti in ravni ploskvi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
ozáljšek -ška m (ȃ) knjiž. okrasek: rada nosi ozaljške;
kovani, rezljani ozaljški
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
peterolísten -tna -o prid. (ȋ) ki ima pet listov: peterolistni okrasek / peterolistna rastlina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
predlóžek -žka m (ọ̑) - 1. šport., pri nogometu, hokeju dejstvo, da pride žoga, ploščica, navadno v smeri napada, v prazen prostor pred soigralca: dati, izkoristiti predložek / dolg, visok predložek / po predložku doseči gol
- 2. knjiž. kar se predloži komu, navadno v pismeni obliki: predložek vsebuje težje naloge; odkriti napako v predložku
- 3. kos blaga, pločevine, položen pred kaj: predložek pred pečjo
● žarg., šport. poslati predložek v kazenski prostor žogo, ploščico; redko ta slika mu je rabila za predložek predlogo; zastar. predložek seznama, vprašanj predložitev
♦ muz. melodični okrasek pred glavno noto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
sardóniks -a m (ọ̑) poldrag kamen z belimi in rdečimi progami: prstan s sardoniksom / okrasek iz sardoniksa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
skarabéj -a m (ẹ̑) - 1. zool., navadno v zvezi sveti skarabej hrošč, ki oblikuje govno v kroglo in jo z nogami vali do mesta, kjer jo samica spremeni v valilnico, Scarabaeus sacer: opazovati svetega skarabeja
- 2. predmet iz (dragega) kamna, gline, s podobo tega hrošča, navadno kot okrasek, nakit: broška s skarabejem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
štukatúra -e ž (ȗ) um. okrasek iz štuka na stropih, stenah: obnoviti štukature;
pozlačena štukatura;
vijugasta štukatura;
strop s štukaturami
● žarg., um. štukaturo je opravil zavod štukaturna dela
♦ obrt. podlaga za omet iz trstike, prepletene z žico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
tálmi -ja m (ȃ) nekdaj zlitina bakra, cinka in enega odstotka zlata: to je talmi, ne zlato;
neskl. pril.: okrasek iz talmi zlata
● zastar. izkazalo se je, da je talmi učenjak nepravi, lažni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
trílček -čka m (ȋ) muz. melodični okrasek iz hitre menjave glavnega tona z zgornjim sosednjim tonom: igrati, peti trilčke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
trílec -lca m (ȋ) muz. melodični okrasek iz hitrega večkratnega menjavanja glavnega tona z zgornjim ali spodnjim sosednjim tonom: igrati, peti trilce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
trólísten -tna -o prid. (ọ̑-ȋ) ki ima tri liste: trolistni okrasek
♦ um. trolistno krogovičje trilistno krogovičje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
uvezenína -e ž (í) redko uvezen lik, okrasek: obleka s cvetličnimi uvezeninami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
vrèz vréza m (ȅ ẹ́) - 1. glagolnik od vrezati: odločen, spreten vrez; vrez v ploščo; vrez z iglo, nožem / kirurški vrez; pren., ekspr. pisateljev vrez v junakovo duševnost
- 2. kar nastane s takim dejanjem: globok, plitev vrez / število vrezov na palici zarez
// okrasek, podoba, vrezana v kaj: občudovati vreze na skrinjah, vrčih / prebrati vrez na kamniti plošči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
vtísniti -em dov. (í ȋ) - 1. s pritisnjenjem spraviti v kaj: vtisniti koščke sadja v testo; vtisniti kovinsko mrežico v zmehčano steklo / zrak vtisne živo srebro v cev potisne
- 2. s pritisnjenjem povzročiti, da se naredi podoba predmeta v čem: vtisniti predmet v vosek; vtisniti stopalo v sneg
// s pritisnjenjem narediti kaj v kaj: vtisniti jamico v glino; vtisniti okrasek v maslo / vtisniti vzorec v papir, tkanino / ekspr. žalost ji je vtisnila gube
♦ papir., tekst. vtisniti moare - 3. s pritisnjenjem, pritiskanjem vbočiti: pri trčenju vtisniti leva vrata avtomobila
- 4. ekspr. z močnim delovanjem povzročiti, da kaj pride v notranjost, duševnost koga: vtisniti otrokom v zavest, da je izobrazba potrebna / vtisniti komu kaj v glavo
- 5. narediti, povzročiti, da ima kaj kako lastnost, značilnost: vtisniti svojemu vedenju odločnost / publ. vtisniti deželi sodoben pečat; vtisniti izvedbi drugačen značaj dati
vtísniti se - 1. zaradi pritiska prodreti v kaj: kamenje se je vtisnilo v podplate; stopalo se je vtisnilo v sneg
- 2. zaradi pritiska vbočiti se: pod njegovo težo se je pokrov vtisnil
- 3. ekspr. priti v notranjost, duševnost koga: njegova podoba se je vtisnila vanj / ta dogodek se mu je vtisnil v dušo, srce
● ekspr. vtisnil se ji je v srce vzljubila ga je
vtísnjen -a -o: tapeta z vtisnjenim vzorcem; blatnik je nekoliko vtisnjen; v njen obraz je vtisnjena groza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
zakljúčiti -im dov. (ú ȗ) - 1. narediti, da je kaj omejena, ločena celota: zaključiti strop z letvicami / zaključiti ovratnik s čipkami / redko zaključiti vrt z živo mejo omejiti, zapreti
// krožno, šilasto zaključiti okrasek - 2. narediti, da postane kak skupek celota, ki se ne more več povečevati: zaključiti seznam prijavljenih; lista kandidatov se je že zdavnaj zaključila
- 3. s prislovnim določilom narediti, da se kaj kot celota konča s čim kot svojim zadnjim sestavnim delom: zaključiti ciklus z oddajo o slikarstvu; zaključiti kosilo s črno kavo / zaključiti govor s pozivom k miru
- 4. končati kaj kot polno, do konca uresničeno celoto: dobili so dovolj denarja, da so dela zaključili; uspešno zaključiti pismo; zaključiti preiskavo, turnejo; šolanje je zaključilo deset učencev / zaključiti krog iskanj; tekmovalci so zaključili sezono / ekspr. zaključil je svoje življenje umrl je
// publ. končati: delegacija je zaključila obisk / elipt. ko je govornik zaključil, so ljudje zaploskali / zaključiti z delom končati, opraviti delo; zaključiti s tekmovanjem nehati tekmovati - 5. na podlagi podatkov z razmišljanjem, logičnim povezovanjem priti do končne sodbe, misli: iz njegovega vedenja je zaključila, da se je nekaj zgodilo; pravilno, zmotno zaključiti / sam pri sebi je zaključil, da ni vredno iti
● žarg., fin. zaključiti blagajno ugotoviti stanje po blagajniškem dnevniku in njegovo enakost s stanjem preštete gotovine v blagajni; zastar. zaključiti denar v blagajno zakleniti; zastar. zaključiti pogodbo skleniti, podpisati
♦ adm. zaključiti naročilnico; fin. zaključiti poslovno knjigo ugotoviti in zapisati stanje na kontih, ki jih vsebuje poslovna knjiga; zaključiti poslovno leto z izgubo; šol. zaključiti oceno določiti zaključno oceno
zakljúčiti se navadno s prislovnim določilom končati se: ulica se slepo zaključi / šolsko leto se zaključi konec avgusta
zakljúčen -a -o - 1. deležnik od zaključiti: lista je že zaključena; preiskava je zaključena
- 2. ki je zunanje omejena, ločena in polna celota: zaključen sestav teles; geografsko zaključeno področje; vsebinsko zaključen del pesnitve
- 3. ki je omejena celota, v katero se drugi ne sprejemajo: zaključen krog ljudi; mi smo zaključena družba / zaključena predstava predstava, dostopna samo omejeni, vnaprej določeni skupini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
zrásti zrástem in zrásem dov., zrásel in zrástel (á) - 1. postati večji, višji zaradi naravnega, življenjskega razvoja: v tem letu je otrok zelo zrasel; zrasla je za pet centimetrov višje kot mati; zrasti v dolžino, višino / star. velik je zrasel postal je velik
// v zvezi z v zaradi takega razvoja se razviti v to, kar izraža dopolnilo: zrasla je v lepo dekle; zrasel je iz otroka v moža / otroci so zrasli v delovne ljudi
// z rastjo dobiti dokončno podobo: ta drevesa hitro zrastejo; mladič zraste v enem letu / kaj bi bil rad, ko zrasteš ko boš odrasel; šalj. bom kar stal, bom prej zrasel / setev je zrasla in šla v klasje; jedo to, kar zraste na njivi - 2. zaradi naravnega, življenjskega razvoja nastati, pokazati se: fantu so že zrasle brčice; zrasli so novi listi; zrasel mu je prvi zob; iz groba je zrasla vrtnica; po dežju je zraslo veliko gob / treba je počakati, da zraste nova generacija
- 3. s prislovnim določilom preživeti čas rasti, zorenja: zrasel je na vasi, pri starih starših / zrasli so v izobilju, revščini
- 4. nav. ekspr. postati večji
- a) po obsegu: trebuh mu je zrasel; oteklina je čez noč zrasla; mesto je zelo zraslo
- b) po številu: na vsakih sto metrov globine zraste temperatura za tri stopinje / število zaposlenih je zraslo
- 5. doseči višjo stopnjo
- a) glede na intenzivnost, jakost: hrup je še zrasel; pritisk je zelo zrasel narasel
// od jeze, razburjenja mu je glas zrasel / brundanje je zraslo v glasno petje / pogum, ponos mu je zrasel; ugled ustanove je zelo zrasel - b) glede na količino: dohodki so malo zrasli; potrebe po energiji so zrasle za dvajset odstotkov; promet je v tem obdobju zelo zrasel
- c) glede na možni razpon: cene so zrasle; kvaliteta je zrasla
// razviti se, postati boljši, kvalitetnejši: igralec je v zadnjem obdobju zelo zrasel; moralno, umetniško zrasti / zrasti v dobro pevko
- 6. ekspr. nastati, pokazati se kot posledica dela: pod njenimi prsti je hitro zrasel papirnat okrasek / tu bodo zrasli stanovanjski bloki; zrasla so nova naselja / vsak dan zraste kako novo podjetje se ustanovi
- 7. nav. ekspr. postati viden, opazen: po dolgi hoji zraste pred nami koča; iz teme je zrasla postava / na nebu je zrasla luna vzšla
- 8. ekspr. nastati, razviti se kot posledica česa: čuden upor je zrasel v njem; med njima je kmalu zraslo zaupanje / ta spoznanja so zrasla iz pisateljevega notranjega življenja / ta glasba je zrasla iz ljudskega izročila
- 9. postati s čim skladna celota: nova cesta je zrasla z okolico / sosednji naselji sta že zrasli v celoto
- 10. ekspr. z naraščanjem glasu, odločnejšim vedenjem pokazati jezo, razburjenje: oče je ukazovalno zrasel / zrasti v jezi / tako ne boš govoril z menoj, je zrasel
// navadno s prislovnim določilom postati bolj samozavesten, ponosen: od sreče je zrasel do neba; ob taki pohvali je kar zrasel
● ekspr. pri tem delu ti bo zrasla brada zelo dolgo boš to delal; ekspr. greben mu je zrasel postal je domišljav, prevzeten; ekspr. spet so jim zrasle peruti spet so postali (preveč) samozavestni, aktivni; ekspr. to ni zraslo na njegovem zelniku tega ni sam dognal; to ni njegov domislek; pog. čez glavo mu je zrasel se ga ne boji več, se ne zmeni za njegove opomine; ekspr. s tem dejanjem je zrasel v njenih očeh ga je začela bolj ceniti, spoštovati; ekspr. prodaj mu tisti les, saj ti ni na srcu zrasel saj ni potrebno, da si tako navezan nanj
zrásti se - 1. rastoč se združiti, povezati: drevesi, veji sta se zrasli; cepič se je zrasel s podlago; rebra so se nepravilno zrasla
// ekspr. združiti, povezati se sploh: umsko in ročno delo se bosta sčasoma zrasli / sorodne panoge so se zrasle med seboj - 2. ekspr. začeti skladno obstajati, živeti s kom: stara in mlada družina sta se zrasli / mož in žena se morata zrasti v eno / mesto se je zraslo z zaledjem tesno povezalo
zrásel -sla -o: rodil se je z zraslimi prsti; zrasle kosti
♦ bot. cevasto zraslo cvetno odevalo
zráščen -a -o: zraščena dvojčka; zraščeni veji; ima zraščene obrvi
● ekspr. zelo je zraščen z zemljo navezan nanjo
♦ med. zraščeni pljučna in rebrna mrena; prim. izrasti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.