drag -a -o pridevnik
1. ki stane veliko denarja; SODOBNA USTREZNICA: drag
1.1 ki ima zaradi določenih lastnosti veliko materialno vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
1.2 v zvezi dragi čas / drago leto obdobje, v katerem so cene visoke zaradi pomanjkanja dobrin; SODOBNA USTREZNICA: draginja
2. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
2.1 ekspresivno ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovit, veličasten
2.2 v zvezi držati/imeti/štemati (za) drag imeti v časti, ceniti
3. do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos; SODOBNA USTREZNICA: ljub
4. ekspresivno ki je prisoten, upoštevan v majhni meri; SODOBNA USTREZNICA: redek
5. negotovo, ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
FREKVENCA: 223 pojavitev v 31 delih
FRAZEOLOGIJA: duša koga je draga pred očmi/v očeh koga
TERMINOLOGIJA: drago korenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

greniti [grenīti grením] nedovršni glagol

delati grenko; greniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

grenkoba [grenkóba] samostalnik ženskega spola

grenkoba, grenkost

PRIMERJAJ: grenkost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

grenkost [grenkọ̑st] samostalnik ženskega spola

grenkoba, grenkost

PRIMERJAJ: grenkoba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

izvẹ́šiti se, -im se, vb. pf. durch das Spundloch (veha) verdampfen, verrauchen (o vinu), Cig., C., M.; schal werden, Cig. (T.); vino se izveši, ako dolgo stoji v nezaprti posodi, ter izgubi moč in okus, "izvešeno" vino, Ip.-Erj. (Torb.), Kras; vinski cvet se v plitvi, odprti posodici izveši, to je izpuhti, Vrtov. (Km. k.); — zelje se je izvešilo, hat die Säure verloren, Cig.; — izvẹšíti se, Dict.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

kisloba [kísloba] ali [kislóba] samostalnik ženskega spola

kislost, kisloba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

ogreneti [ogrenẹ́ti ogrením] nedovršni glagol

postati grenek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

okȗs, m. 1) der Geschmacksinn, Jan., Cig. (T.); — 2) der Geschmack (tudi pren.), Guts., Cig., Jan., M., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

okus [okȗs] samostalnik moškega spola

okus

PRIMERJAJ: pokus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

okúsiti, -kȗsim, vb. pf. 1) verkosten, kosten; — Okusil zgodaj sem tvoj sad, spoznanje! Preš.; — 2) okusiti se česa, = le toliko použiti, da spozna okus, mittelst des Geschmackes etwas untersuchen, Cig., Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

ostrina [ostrína] (ojstrina) samostalnik ženskega spola
  1. ostrina
  2. grenkost, trpkost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

pokus [pokȗs] samostalnik moškega spola

okus

PRIMERJAJ: okus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

pustost [pustọ̑stnepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

trpkost, kislost, nezrelost

PRIMERJAJ: pustota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

pustota [pustóta] samostalnik ženskega spola

trpkost, kislost, nezrelost

PRIMERJAJ: pustost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

puščoba [puščóba] samostalnik ženskega spola
  1. pustinja
  2. trpek, kisel okus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

rẹ́zən, -zna, adj. 1) einen Schnitt, einen etwas scharfen (säuerlichen) Geschmack habend; vino, jabolko je rezno; rezno vino v rane vlivati, Dalm.; pikant (o okusu), Vrtov. (Vin.); rezen okus, ein stechender Geschmack, Cig. (T.); — 2) schneidig, schlimm, scharf; rezno prepovedati, Cig.; rezneje govoriti, Levst. (Zb. sp.); z rezno natančnostjo, Jurč.; — tudi: rẹzȃn, -znà; rézən, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

reznost [reznọ̑stnepopoln podatek] samostalnik ženskega spola
  1. kislost, kvašenost
  2. rezkost, resnost, ostrost

PRIMERJAJ: rezan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

skomine [skomíne] množinski samostalnik ženskega spola
  1. želja, hrepenenje
  2. kratkotrajen neprijeten občutek rahlega skelenja v zobeh ob grizenju kake zelo kisle, trpke jedi; skomina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

skominost [skomínost] samostalnik ženskega spola

trpkost, kislost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

slanota [slanóta] samostalnik ženskega spola

slan okus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

ték -a m tek, okus: Ték Iz-érzés KM 1790, 92(a); ali ték tvojega jezika naj te na obloſzünoſzt ne zapela KM 1790, 78; Ték bode ti preminiti KM 1783, 280

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

tənə̀k, -nkà, adj. (določno: tȃnki, -a, -ọ, Cv.); 1) dünn; tenka šiba; — tanko črevo, der Dünndarm, Cig. (T.); — fein; tenko platno, sukno; t. veter, ein durchdringender Wind, Svet. (Rok.); t. sluh, ein feines Gehör; tenko slišati; t. nos, eine feine Nase; ima tenek nos, er nimmt es gerne sehr genau, Cig.; t. okus, Cig. (T.); — 2) knapp: pet kil tenke vage, Rihenberk-Erj. (Torb.); na tankem, knapp, C.; tenka hrana, strenge Diät, Cig.; — 3) genau; tenka vest; tenko poročilo, eine genaue Mittheilung, DZ.; tenko poučilo, eine präcise Instruction, Levst. (Močv.); tȃnjša določila, nähere Bestimmungen, DZ.; t. premislek, reifliche Erwägung, Levst. (Pril.); t. človek, ein accurater, gewissenhafter Mensch, Svet. (Rok.); na tanko, genau; tanje, genauer, Levst. (Močv.); tanje ustanoviti, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

trpkost [trpkọ̑st] samostalnik ženskega spola

trpkost, grenkost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

žmàh, žmáha, m. = okus (Geschmack); — prim. stvn. smac, Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

žmàh tudi žmàjh tudi žmàj -a m okus: i primislávo zakój nêma 'zmajha jesztvina AIP 1876, br. 1, 6; Majoran má močen diš i žmaj AI 1878, 51; pren. naj lübezen vaſa obiljáva vu ſzpoznávanyi i vſzákon 'zmahi KŠ 1771, 592

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

žmah [žmȃh] ali [žmȁh žmahȗ] samostalnik moškega spola

okus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

Število zadetkov: 26