eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
glórija glórije tudi glôrija glôrije samostalnik ženskega spola [glórija] tudi [glôrija] 1. pas svetlobe okoli glave kot znamenje svetosti, božanskosti, zlasti pri svetnikih1.1. pas svetlobe, svetloba kot tako znamenje
3. ekspresivno slava, čast
4. iz meteorologije mavrici podoben sij okrog človeka ali njegove sence, ki zaradi uklona svetlobe na vodnih kapljicah nastane na zgornji meji megle, oblakov, zlasti v gorah
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Gloria) iz clat. gloria ‛čast, slava’ < lat. glōria, iz ide. korena *gal- ‛klicati, vpiti’ - več ...
Število zadetkov: 1