omámən, -mna, adj. 1) betäubend: omȃmni plin, das Lustgas, Cig. (T.); narkotisch, Jan. (H.); — 2) taumelig, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

omedlívi -a -o prid. omamen: Rastlina (krista-vec) razšürja omedlivi smrd AI 1878, 48

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.