Tiskanje

budalast [bȗdalast] pridevnik

omejen, nespameten, budalast

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

bùdalo -a s omejen, neumen človek: Bohó; budallo, bukfesz KOJ 1833, 152

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

cel -a -o (cel, cejl) pridevnik

1. ki je v prvotni, pričakovani obliki; SODOBNA USTREZNICA: cel

1.1 ki ni poškodovan; SODOBNA USTREZNICA: cel

1.2 ki ni spremenjen, omejen, okrnjen

2. ki zajema kaj v polnem obsegu; SODOBNA USTREZNICA: ves, celoten

2.1 ki zajema vse sestavne dele, enote česa

2.2 ki zajema vse člane kake skupine

3. ki nastopa v največji možni meri ali v najboljši možni obliki; SODOBNA USTREZNICA: popoln

3.1 ki je brez napak, pomanjkljivosti; SODOBNA USTREZNICA: popoln

3.2 ki ima pozitivne moralne lastnosti v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: popoln

3.3 s predlogom, pogosto v zvezi s srce izraža visoko stopnjo čustvene/duhovne zavzetosti za kaj; SODOBNA USTREZNICA: ves

4. ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se nanaša; SODOBNA USTREZNICA: cel

FREKVENCA: približno 1400 pojavitev v 44 delih

TERMINOLOGIJA: cel/celi odpustek, cel/celi zakrament / cela Kristusova večerja, celi ofer

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

časen -sna -o pridevnik

ki obstaja, se pojavlja omejen čas; SODOBNA USTREZNICA: začasen, minljiv

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

čist -a -o pridevnik

1. ki je brez umazanije; SODOBNA USTREZNICA: čist

1.1 ki ni skaljen ali moten; SODOBNA USTREZNICA: čist, bister

1.2 ki ni omejen, oviran; SODOBNA USTREZNICA: neokrnjen

1.3 ki ne kaže znakov propadanja, razkroja

2. ki je brez primesi; SODOBNA USTREZNICA: čist

2.1 ki je ohranjen v izvirni obliki

3. navadno v krščanstvu ki je brez negativnih moralnih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: čist

3.1 ki ne krši verskih in moralnih norm

4. ki še ni spolno občeval; SODOBNA USTREZNICA: nedolžen

4.1 ki ima spolne odnose le z zakonskim partnerjem; SODOBNA USTREZNICA: zvest

5. ki nastopa v najboljši možni obliki ali največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: čist, popoln

6. v judovstvu ki izpolnjuje, upošteva obredne predpise, prepovedi in se zato lahko udeležuje kulta; SODOBNA USTREZNICA: čist

6.1 ki ga je po obrednih predpisih dovoljeno uživati ali uporabljati

7. ki je brez bolezenskih znakov gobavosti; SODOBNA USTREZNICA: čist

8. ki je enostavno razumljiv, razviden; SODOBNA USTREZNICA: jasen

FREKVENCA: približno 1200 pojavitev v 38 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

filīstər, -stra, m. človek, omejen v mišljenju in dejanju, der Philister, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

krátek -tka -o prid.
1. kratek, ki ima med skrajnima koncema razmeroma majhno razsežnost: nogé so krátke AI 1878, 10; Má krátke nogé AI 1878, 10; telo na krátki nogáj AI 1878, 10; jazbičar s svojimi krátkimi nogámi AI 1878, 8
2. ki traja razmeroma malo časa: Ov dén krátek bode BKM 1789, 19; ka ſzem tak hüdou ete krátko krátko vrejme 'zitka mojega potroso KŠ 1754, 240; Za krátko vrêmen se je pisati ino čteti navčila BJ 1886, 4; a po etom ſzveczkom krátkom ſitki vidimo SM 1747, 55; Po krátkom vremeni AI 1875, kaz. br. 7; ſzkrátkim 'zitkom ka ſzo ſze nej mogli povrnouti KŠ 1754, 35
3. ki je po obsegu omejen: Krátki modus ino forma moljenyá TF 1715, 25; touie tou krátki návuk vöre kerſchánſzke TF 1715, 1; Vöre krsztsánszke krátki návuk KŠ 1754, 2a; Krátki návuk KM 1790, 16; Krátki návuk Vogrszkoga Jezika KOJ 1833, I; Krátka ſumma vſzega ſzvétoga piſzma TF 1715, 20; ſzvétoga piſzma práva i krátka ſumma KŠ 1754, 5; Krátka summa velikoga Katekizmussa KMK 1780, A (1); Krſztsánſzke vöre krátko vcsenyé KŠ 1754, 5; Krátko Preporácsanye k-ſz. Jó'sefi KM 1783, 89; Ktomi escse tüdi ſzem djáo eden krátki Prídavek KŠ 1754, 8b; eto krátko molitev .. blagoſzlovi ti náz TF 1715, 47; sze z-krátkov popevkov zacsne KOJ 1845, 9; vu kterom i tak niſtere krátke molitve SM 1747, 1
4. v zvezi kratki glasnik kratki samoglasnik: sze dúgi glasznik na krátkoga obrné KOJ 1833, 24; Na krátke, kaka: a, e AIN 1876, 6
kratkéjši -a -e krajši: Menye szoldákov i na kratkése vremen dr'zati AIP 1876, br. 6, 7
kràčiši -a -e krajši: Toti je ete szvetli ali szuncsni dén gde dugsi, gde kratsisi KAJ 1870, 158; Eden centimeter doszta kracsisi, kak eden pálec AI 1875, kaz. br.; Na jésen so dnévje kračiši BJ 1886, 38; Koga edna noga je kratsisa od te drüge, klüka KMK 1780, 35; geto szo proti jeszeni dnévi kratsisi KAJ 1870, 122; ki ſzo pa kracſisa piſzma nám niháli KM 1796, 74
nájkràčiši -a -e najkrajši: szo oni náj krátscise-szvetlou namejnili piszati KOJ 1833, IIII
krátki -a -o sam. kratki: po krátkom lepse právimo etak KOJ 1833, 100; bi mogao poulek pogodbe pred krátkim pridobiti KOJ 1848, 81
kráči -a -e sam. krajši: csi je ſto ſteo na kráczi vſzo necsiſztoucso vö povedati KŠ 1771, 487
kràčiši -a -e sam. krajši: Sámuel to krátsiso potégnovsi pobegne KOJ 1848, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

okoljezéti -a -o prid. obdan, omejen: je ograd. Okoljezéti zidanov stejnov BJ 1886, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

omèjani -a -o prid. omejen: Vsza zemla, po steroj je zdáje vogerszko Králesztvo razpresztranyeno, v-sztároj dóbi je v-Pannonio bila omejana KOJ 1848, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

oméjən, -jna, adj. = obmejen, Grenz-, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

omejen deležnik

PRIMERJAJ: omejiti

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

omejiti glagol

PRIMERJAJ: omejen

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

oméjžani -a -o prid. zmanjšan, omejen: Oni szo szi v-rouke szégnoli omej'sanim szvojim praviczam valánye z-szilov nazáj szpraviti KOJ 1848, 100

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

oslovna [oslọ́vna

] samostalnik ženskega spola

omejen, neumen človek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

pfǘfnjasti -a -o prid. omejen: vsze povszéd szo Wladiszlava II. kati ednoga zale'senoga pfüfnyasztoga súslavcza raznásali KOJ 1848, 70

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

prirézani -a -o prid. omejen: Protesztantje szo zaglüsali za razproztrejnye preobte'senih, ino na voszkejse prirezanih nyihovih vörvanszkih szloboscsin KOJ 1848, 108

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

slòboden -dna -o prid.
1. svoboden, ki lahko odloča po svoji volji: Ár, ſzloboden bodoucsi od vſzej KŠ 1771, 507; csi pa merjé mou'z, ſzlobodna je KŠ 1771, 504; Liki ſzlobodni, ali nej liki pokrivalo majoucsi hüdoube KŠ 1771, 707; po ſterom dvej ſzlobodni Krſztsánſzki Perſoni ſze vküp vzemeta KMK 1780, 86
2. ki ni omejen, oviran: Szlugov ſzloboden 'sitek je zrok KM 1790, 62; Szlobodna radoszt KAJ 1848, 248; Morebiti bi hüdoga, i ſzlobodnoga 'sitka bila KM 1790, 40; Tákſe 'zelejnye pa ſzlobodne lübeznoſzti dá Sz. Düh vſzrczé KŠ 1771, 439; nego zſzlobodnoga ſzrczá vſze csini KŠ 1771, 438; reczi me ſzlobodnoga od vſze kastige SM 1747, 53; Z-ſzlobodnov radoſztjov 'zivlênye BRM 1823, VII
3. ki daje, omogoča prostost: ino nagiba Krála na szloboden zrák püsztiti KOJ 1848, 117; zvün csi szi v-káksem szlobodnom poszli KOJ 1845, 93; on more po slobodnom zráki hoditi BJ 1886, 34
slòbodni -a -o sam. svobodni: Vſza ſzo mi ſzlobodna KŠ 1771, 500

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

tóupi -a -o prid. neumen, omejen: Záto sze brüszis pri drügom, ár szi toupi KOJ 1833, 146

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.