omočíti omóčim dov. (ī ọ́) - 1. nekoliko zmočiti: dež je omočil cesto; omočiti noge; omočiti robove kozarcev z limono; s pijačo si je omočila ustnice
- 2. namočiti: omočiti perilo; omočiti žemljo
// pomočiti: omočil je palec v vodo
♦ knjiž., ekspr. tudi oni si morajo omočiti grlo kaj popiti; star. starki so se omočile oči postale solzne
omóčen -a -o: omočen klobuk; omočena tla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.