upravljati: administrirati korporacijo / administrirati različne potrebe, pristope
// rač. upravljati računalniški sistem ali spletni forum: operaterji računalnike administrirajo z oddaljene lokacije; administrirati omrežje, spletno stran, strežnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Sem v zadregi oziroma v precepu, zato prosim za vašo strokovno pomoč. Ali je pravilneje mobilna aplikacija ali mobitelska aplikacija?
Ker gre za aplikacije, ki obstajajo na mobitelih, sem nekako proti uporabi besedne zveze mobilna aplikacija, saj sama beseda mobilen pomeni gibljiv/prenosljiv in se zato nekako nagibam k pridevniku mobitelski, saj le-ta izraža, da se beseda mobitelski jasno in glasno ter izključno nanaša na mobitel.
Ali je moja nagnjenost k pridevniku mobitelski upravičena/uveljavljena v naši, slovenski slovnici?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
ávtocéstni -a -o (ȃẹ̑) ~o omrežje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
- 1. kovina rdeče barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Cu
- 1.1. ruda, iz katere se pridobiva ta kovina
- 1.2. manj formalno predmet, izdelek iz te kovine
- 2. manj formalno priključek, omrežje za prenos zlasti manjše količine telekomunikacijskih podatkov, ki temelji na prenosu električnega signala po navadno bakrenem prevodniku
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. bàkar iz tur. bakır - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
pojavljanje band in njihova zločinska dejavnost, razbojništvo: široko razpredeno omrežje banditizma / to ni več huliganstvo, to je banditizem / velemestna mladina je že okužena z banditizmom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
beséd zmánjka [kómu], beséda gré kómu težkó iz úst, beséda gré kómu težkó z jezíka, beséda je dála besédo, beséda je mesó postála, beséda je pádla na kámen, beséda ni kònj, bíti krátkih beséd, bíti móž beséda, bíti rédkih beséd, částna beséda, dajáti částno besédo [kómu], dáti besédo [kómu], dáti částno besédo [kómu], do zádnje beséde, držáti besédo, držáti kóga za besédo, iméti besédo, iméti glávno besédo, iméti pólna ústa beséd, iméti zádnjo besédo, mójster beséde, ne čŕhniti niti beséde, ne iméti lépe beséde za kóga/kàj, ne izbírati beséd, ne nájti lépe beséde za kóga/kàj, ne rêči niti beséde, ne rêči šè zádnje beséde, ne spregovoríti niti beséde, niti beséde ne správiti iz sêbe, od pŕve do zádnje beséde, ognjemèt beséd, ostáti móž beséda, požréti besédo, prijéti kóga za besédo, sáme beséde so kóga, samó beséde so kóga, snésti besédo, škóda beséd, tó je beséda, vzéti kómu besédo, vzéti kómu besédo iz úst, vzéti kómu besédo z jezíka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
- 1. iz računalništva sistem algoritemskih vnosov, ki z drugimi vnosi tvorijo celoto medsebojno nadzorovanih zapisov, navadno za poslovanje s kriptovalutami SINONIMI: veriženje podatkovnih blokov
- 1.1 kot pridevnik ki je v zvezi s takim sistemom ali uporabo takega sistema
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
ki poteka čez različna evropska območja, jih povezuje: čezevropski železniški koridor; čezevropsko prometno omrežje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
nanašajoč se na daljnovod: daljnovodni drog / daljnovodno omrežje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
1. pretvoriti podatke in informacije v digitalno obliko: digitalizirati listine
2. uvesti tehnologijo, ki temelji na taki pretvorbi: digitalizirati celotno telekomunikacijsko omrežje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
nanašajoč se na distribucijo, razdeljevalen: distribucijsko in kinematografsko omrežje; distribucijsko podjetje / distribucijske naprave
♦ mat. distribucijski zakon distributivnostni zakon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
distribucíjskost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
ki opravlja distribucijo: slaba organizacija distributivnega aparata; distributivno omrežje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
nanašajoč se na dostop 3: brezžična dostopovna točka; dostopovno omrežje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
omrežje, ki ga uporabljajo uporabniki v več medsebojno povezanih organizacijah: ekstranet omogoča hitro, pregledno in bolj nadzirano spletno komunikacijo; intranet in ekstranet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
1. nanašajoč se na elektriko:
a) električni aparati, stroji; električni bojler, štedilnik, zvonec; električni motor; električna ključavnica, ura; električna svetilka; električna cestna železnica / električni stol v Združenih državah Amerike naprava za usmrčevanje obsojencev z električnim tokom; električna blazina blazina z električnim gretjem
b) stroji na električni pogon; električni vžig; električna razsvetljava; električno ogrevanje, varjenje
c) električni generator; električni števec; električni vod; električna napeljava; električno omrežje, stikalo; pog. električna centrala elektrarna
č) električni pojavi, učinki; električna iskra / električni tok; električna energija, napetost
2. naelektren: če steklo drgnemo, postane električno
♦ agr. električni pastir žična ograja okoli pašnika, v kateri je električni tok; elektr. električni krog sklenjena pot, po kateri teče električni tok; električni naboj množina elektrine na naelektrenem telesu; električni potencial potencial v električnem polju; električna upornost lastnost snovi, da se upira prevajanju električnega toka; električno polje polje, v katerem delujejo električne sile; glasb. električni instrumenti instrumenti, pri katerih se toni proizvajajo s pomočjo električnih naprav; strojn. dizel-električna lokomotiva lokomotiva z dizel generatorjem in elektromotorji na pogonskih oseh; dizel električna vleka; zool. električni skati s hrbtne strani sploščene morske ribe, ki proizvajajo električno napetost, Torpedinidae
- eléktrično prisl.:
električno negativen, pozitiven; električno poganjan, zvarjen; ta prostor je mogoče ogrevati edinole električno; sam.:, pog. v službo se vozi z električno s tramvajem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
nanašajoč se na elektrifikacijo: elektrifikacijski načrti; elektrifikacijska dela / elektrifikacijsko omrežje električno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Zanima me vaše mnenje glede pridevnikov energijski in energetski v besednih zvezah energijski vir oz. energetski vir in energijska revščina oz. energetska revščina . Zanima me tudi razmerje med zvezami energijska izkaznica oz. energetska izkaznica in energijska bilanca oz. energetska bilanca . Kakšna je razlika med pridevnikoma energijski in energetski ter katerega je ustrezneje uporabiti v navedenih besednih zvezah?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Kako slovensko govoreči posameznik razmišlja napram ostalim narodom? Kaj so posebnosti, odlike in slabosti slovenščine? Kako star je naš jezik? Iz katerih jezikov se je rodil in pobiral svoje prvine?
- Predel možganov, ki je aktiven pri imaginarnem rotiranju 3D objekotv je aktiven tudi pri reševanju matematičnih operacij. Igranje 3D tetrisa do neke mere okrepi določen del možganov in posledično nam je "računanje" malo lažje. Dvojina - Predšolski otroci, ki uporabljajo jezik z dvojino, rahlo bolje rešujejo preproste matematične probleme kot njihovi vrstniki iz dvojinsko negovorečih okolij, saj prej razvijejo določene predele možganov. Imamo tudi dvojno zanikanje in šumnike. Kaj še? Iz kje to izhaja? Kaj nam to pove o našem razmišljanju, razvoju in specializaciji možganov?
- Eskimi izhajajo iz okolja, ki je dosti drugačno od našega in imajo več besed za razne manifestacije snega. Kaj nam slovenščina pove o okolju iz katerega izhajamo?
- Slišal sem: "Poznavanje in zanimanje za neko temo se odraža v jeziku. Če se dva laika pogovarjata o računalnikih je njun besedni nabor, omejen na par splošnih besed: kišta, ekran, tipkovnica, miška. Dva računalniška rekreativca že uporabljata večji nabor: procesor, RAM, grafična kartica, omrežje,... Besedni nabor strokovnjakov pa je že tako širok da se laik izgubi v njem. Slovenščina naj bi imela samo par besed za "ljubezen". Stara grščina kakšnih 5-10. Sanskrt naj bi imel v svojem naboru več kot 100 besed za vse odtenke in nianse ljubezni." Podobna jezikovna specializacija kot pri eskimih. Le da ta odraža doživljanje notranjega sveta. Za kaj je slovenščina specializirana?
- Katere besede skovanke imamo katerih bi se lahko bolje zavedali in bili na njih ponosni. Kot naprimer: raz-um, po-men,
- Bral sem, da naj bi ugotavljali kako učinkovit je nek jezik v podajanju pomena. Za to, da se prenese isti pomen naj bi nemščina okvirno potrebovala 10-30% več znakov oz. besed. Kako redundantna je slovenščina?
- Slišal sem, da naj bi imela slovenščina stare korenine in, da naj bi v svojem nederju skrivala marsikatero modrost.
Tu in tam sem v času razstresene zasledil zgornje primere. Sedaj me pa zavestno zanima kako vse slovenski jezik posredno in neposredno vpliva name. Na posamezna zgornja vprašanja ni potrebno odgovarjati. Najverjetneje se jih da združiti v enega preprostega - etimologija slovenščine? Služijo samo kot primer kam pes taco moli. Vesel bom kakršnegakoli odgovora. Z veseljem bom prebral daljšo obrazložitev s priloženimi citati ali pa odšel v knjižnico po sledi priporočene literature.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
1. manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerimkoli telefonskim naročnikom; mobilni telefon, mobilnik: kupiti nov GSM; predrzneži, ki so ga napadli, so zahtevali GSM; poklicati po GSM-u
2. mobilno telekomunikacijsko omrežje, izdelano v skladu s svetlobnim standardom digitalne mobilne telefonije: GSM je mogoče uporabljati v skoraj vseh državah; prvi del zloženk: GSM-omrežje; GSM-aparat; GSM-telefon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
druga oblika [gə̀səmə̀], rodilnik [gə̀səmə̀ja] tudi [gə̀səmə̀]
tudi citatni izgovor kratice [džíesèm], rodilnik [džíesêma] tudi [džíesèm]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
- 1. iz agronomije, iz biologije rastlina, žival, vzgojena s spolnim razmnoževanjem iz dveh organizmov z različno dedno osnovo
- 2. kar nastane z združenjem značilnosti, funkcij dveh ali več različnih stvari
- 3. vozilo z dvema ali več različnimi izvori energije za pogon motorja
- 3.1. električni motor takega vozila
- 4. iz ekonomije vrednostni papir, ki se lahko pretvori iz obveznice v delnico ali kapital
- 5. slabšalno kdor ima, izkazuje različne, navadno nasprotujoče si (javne) podobe, stališča, zlasti zaradi lastnih koristi; SINONIMI: ekspresivno hermafrodit
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Hybride in lat. hybrida ‛mešanec’, zlasti ‛otrok Rimljana in tujke, svobodnjaka in sužnje’ iz gr. hýbris ‛pohotna nasilnost, razuzdanost’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
avtomat za dostop do različnih podatkov ter opravljanje nekaterih upravnih in drugih nematerialnih storitev: infomati ponujajo informacije o pridobivanju dokumentov; postaviti infomat; infomat z zaslonom na dotik; omrežje infomatov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
nanašajoč se na informacijo: informacijsko gradivo / informacijski bilten, center, urad; slaba informacijska služba; razvoj informacijskih sredstev / informacijski sistemi; informacijska avtocesta omrežje za hiter prenos podatkov; živimo v informacijski dobi; informacijska družba družba s tako informacijsko infrastrukturo, ki omogoča dostopnost informacij vsakomur, na vsakem mestu in ob vsakem času; informacijska infrastruktura infrastruktura za prenos informacij / informacijske rešitve
♦ polit. Informacijski biro komunističnih in delavskih partij od 1947 do 1956 skupni organ nekaterih evropskih komunističnih partij za medsebojno obveščanje in usklajevanje dejavnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
nanašajoč se na infrastrukturo: infrastrukturni objekti; infrastrukturna ureditev; infrastrukturno omrežje / infrastrukturni projekti; infrastrukturne naložbe; infrastrukturna opremljenost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
1. svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih: izpolnjen obrazec lahko pošljemo prek interneta; uporabniki interneta; dostop do interneta / kabelski internet ki za prenašanje podatkov uporablja kabelsko televizijsko omrežje; širokopasovni internet ki omogoča prenos podatkov z veliko hitrostjo, navadno več kot 1 megabit na sekundo
2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; (svetovni) splet: na internetu razvijajo veliko enciklopedijo; deskanje po internetu; v prid. rabi: internet kavarna internetna kavarna; internet storitve internetne storitve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024
Zanima me, kateri slovenski termin ustreza angleškemu terminu internet of things ( IoT ), ki označuje internet, v katerega se povezujejo in medsebojno komunicirajo predmeti in naprave. Našla sem naslednje termine: medmrežje stvari , medomrežje stvari , internet stvari . Kateri je po vašem mnenju najustreznejši?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
računalniško omrežje za prenos informacij, podatkov znotraj kake organizacije, ki ga uporabljajo člani te organizacije: v podjetju so vzpostavili intranet; službeni intranet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
nanašajoč se na intranet: intranetni strežnik; povezati organizacijske enote v intranetno omrežje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
digitalno omrežje za prenos zvoka in podatkov po telefonskem kanalu: monter je na zid pritrdil škatlico ISDN; prvi del zloženk: ISDN-modem; ISDN-priključek; ISDN-linija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Zanima me, kako se v slovenščini pravilno izgovori beseda Wi-Fi. Ali je pravilno vajfaj, vifi ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Zanima me razlika med družabnim in družbenim omrežjem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
nanašajoč se na kabel:
a) kabelska linija; vzpostaviti kabelsko zvezo / položiti kabelsko omrežje / kabelska izolacija / kabelski vod
b) vozički s kabelsko vleko
c) kabelska dolžina
♦ elektr. kabelski boben boben za navijanje kabla; kabelski plašč cevast sloj kabelske izolacije; kabelska armatura zunanji zaščitni sloji kabelskega plašča; navt. kabelska ladja ladja, opremljena za prevoz in polaganje podvodnih kablov; ptt kabelski jarek jarek, v katerega se položi kabel; kabelska cev cev za napeljavo in zaščito kabla v stavbi; kabelska kanalizacijska cev cev za napeljavo in zaščito kabla v zemlji; kabelska hišica zaprt prostor, v katerem se na podzemni ali podvodni kabel priključi nadzemni vod; kabelska (nosilna) vrv na oporišča obešena jeklena vrv, na katero se pritrdi nadzemni kabel; strojn. kabelski bager bager, pri katerem se viseče zajemalo premika po jekleni vrvi, razpeti čez strugo, dolino; kabelski žerjav žerjav, pri katerem se maček premika po jekleni vrvi, razpeti nad deloviščem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Zanima me, ali je pravilnejši termin kabliranje omrežja oz. kablirati omrežje ali kablenje omrežja oz. kabliti omrežje ? Gre za termin s področja elektroenergetike, ki označuje polaganje kablov, da se zgradi kabelsko omrežje. Samostalnika kabliranje nisem našla niti v Slovenskem pravopisu 2001 niti v SSKJ2. Ali v tem primeru lahko govorimo, da je kaj pravilnejše ali gre le za različne variante?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
1. pog. položiti, napeljati kabel: kablirali so telefonsko in telegrafsko omrežje
2. ptt, nekdaj sporočiti po kablu: kablirala mu je o bratovi smrti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Ali je oznaka svetovni splet res potrebna in kdaj ali je bolje, da jo vedno zamenjamo s preprosto – splet?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Zanima me, kako bi se pravilneje reklo: Prijava na (spletni) portal ali Prijava v (spletni) portal.
V Gigafidi (ali morda na Gigafidi) najdem za oboje približno enako število zadetkov.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
nanašajoč se na kanalizacijo: kanalizacijska dela; kanalizacijska inštalacija / kanalizacijske cevi; kanalizacijsko omrežje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
nanašajoč se na kanal: kanalski smrad / kanalski odtok / kanalske cevi; kanalska mreža kanalsko omrežje
♦ teh. kanalska sušilnica sušilnica, pri kateri se snov, ki se suši, pomika skozi sušilno komoro
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
- del pridevniške zloženke v obliki n-kilovoltni ki je v zvezi z določenim številom kilovoltov
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
bíti kàkor kladívo, bíti med kladívom in nakovalom, kàkor kladívo, med kladívom in nakoválom, znájti se med kladívom in nakoválom
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
V tujini poznajo koncept t. i. hitrih kolesarskih poti (ang. cycle superhighway , cycle highway , nem. Radschnellweg ). To so poti, opremljene s signalizacijo, primerno urejene, namenjene bodisi dnevnim migrantom ali povezovanju krajev; po možnosti se stikajo z železniškimi ali avtobusnimi postajami za morebitno kombinacijo prevoza. Na slovenskih spletnih straneh sem našla še poimenovanje kolesarska hitra cesta , precej večkrat pa kolesarska avtocesta . Čeprav se mi zdi besedna zveza terminološko jasna, pa gre za protislovje, saj že samo poimenovanje nakazuje pomen 'cesta za avtomobile', po Zakonu o cestah pa ima naslednji pomen: avtocesta je državna cesta, ki je namenjena daljinskemu prometu motornih vozil in je označena s predpisano prometno signalizacijo, njen sestavni del so tudi priključki nanjo in servisne prometne površine. Zasledila sem tudi neologizem kolocesta . Glede na pogostost v rabi se nagibam h kolesarski avtocesti , zanima pa me, če je ta besedna zveza s terminološkega in semantičnega vidika sprejemljiva.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
blížati se s hítrimi koráki, držáti korák s kóm/čím, hodíti v korák s čásom, hodíti v korák s kóm/čím, íti v korák s čásom, íti v korák s kóm/čím, korák za korákom, lovíti korák s kóm/čím, na vsákem koráku, napredovánje z májhnimi koráki, napredováti z májhnimi koráki, napredováti z velíkimi koráki, naredíti pŕve koráke, naredíti pŕvi korák, ne naredíti níti koráka, ohrániti korák s kóm/čím, pŕvi korák, pŕvi koráki, s hítrimi koráki, stópati v korák s čásom, stópati v korák s kóm/čím, stópíti v korák s čásom, stópíti v korák s kóm/čím, storíti pŕvi korák, storíti pŕve koráke, ujéti korák s čásom, z májhnimi koráki, z velíkimi koráki
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
nanašajoč se na kraj: seznaniti se s krajevnimi navadami; poznati krajevne potrebe; krajevne razmere / urediti krajevni promet; krajevni vlak, vodovod / krajevne padavine / krajevni praznik praznik, povezan s kakim pomembnim dogodkom iz zgodovine, zlasti iz narodnoosvobodilne vojne / krajevni ljudski odbor [KLO] prva leta po 1945 organ državne oblasti v kraju; krajevni urad upravni organ upravne enote zunaj njenega sedeža; krajevna skupnost enota, navadno kot del občine, v kateri prebivalci naselja, dela naselja ali več povezanih naselij uresničujejo določene skupne interese / krajevno ime / majhna, velika krajevna oddaljenost
♦ astron. krajevni čas po krajevnem poldnevniku merjeno trajanje; jezikosl. krajevni odvisnik odvisni stavek, ki izraža kraj dejanja nadrednega stavka; krajevni prislov; ptt krajevno telefonsko omrežje omrežje, ki povezuje s centralo telefonske priključke v določenem kraju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
bíti na čŕni lísti, čŕna lísta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
ki je, poteka med kraji: krajevni in medkrajevni promet / medkrajevni telefonski pogovori; medkrajevna telefonska centrala, zveza
// ki povezuje več krajev: medkrajevni avtobusi
♦ ptt bližinski medkrajevni telefonski promet nekdaj promet med kraji na ožjem območju; medkrajevno telefonsko in telegrafsko omrežje omrežje, v katerem se vzpostavljajo telefonske in telegrafske zveze med posameznimi kraji
- mèdkrajévno prisl.:
klicati koga medkrajevno; sam.:, pog. ta telefonistka dela na medkrajevni v medkrajevni telefonski centrali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
1. svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih: elektronsko medmrežje; dostop do medmrežja
2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; (svetovni) splet: brskati po medmrežju; uporabniki medmrežja; razširjenost medmrežja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
1. svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih; medmrežje: dostop do medomrežja
2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; (svetovni) splet: brskati po medomrežju; spletne strani medomrežja; uporabniki medomrežja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
ETIMOLOGIJA: ↑megavat
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
1. izdelek iz prekrižanih niti, vrvi, žice, med katerimi so okenca, luknjice: delati, plesti mrežo; ograditi z mrežo; gosta, redka, tanka mreža; kovinska, žična mreža; mreža iz viter, vrvi; okenca, zanke mreže / pajek prede, razpreda mrežo pajčevino
// priprava iz tega izdelka, ki se uporablja za lov, zlasti rib: izdelovati, krpati, sušiti mreže; nastaviti, razpeti, vleči mreže; vreči mrežo v vodo; ujeti v mrežo; zajeti ribe z mrežami; najlonske mreže / ribiška mreža
// navadno s prilastkom priprava iz tega izdelka sploh: zamenjati mreže v čistilniku; presejati pesek skozi mrežo; postelja s kovinsko mrežo z mrežasto kovinsko podlago za žimnico, blazino; nesla je kovček in mrežo torbo iz mreže / napeti gugalno mrežo; lasna, ležalna mreža; kovana okenska mreža; mreža za listje; mreža zoper komarje
2. navadno s prilastkom kar je po obliki podobno mreži: narediti mrežo iz testa; papir s črtno mrežo / pod seboj je videl mrežo cest in velike stavbe; mreža gubic ob očeh; pajčevinasta mreža oblakov; modrikasta mreža žil / pesn.: mreža dežja; gledati skozi mrežo solz
3. s prilastkom poti, kanali, napeljave s pripadajočimi objekti na določenem območju; omrežje: daljnovodna, električna, kanalska mreža; razdelilna mreža za plin; železniška mreža / publ., z oslabljenim pomenom izboljšati cestno mrežo ceste
4. s prilastkom objekti, stvari za kako dejavnost, načrtno razporejeni na določenem območju: izpopolniti gostinsko mrežo; organizirati knjigotrško mrežo; gosta meteorološka mreža; preskrbovalna, trgovska mreža / mreža poštnih nabiralnikov, semaforjev, osnovnih šol / računalniška mreža povezava vozliščnih in osebnih računalnikov / publ. odkriti v družbeni stvarnosti celo mrežo zakonitosti cel sistem
// med seboj povezane, načrtno razporejene osebe, organi, ki opravljajo kako dejavnost: vzpostaviti obveščevalno, poverjeniško mrežo; odkriti, zajeti tihotapsko, vohunsko mrežo / mreža agentov, dopisnikov / razširjati letake po svoji mreži
5. nav. mn., ekspr., navadno v zvezi z dobiti, nastavljati, ujeti kar omogoča, da kdo koga zvijačno privabi, pridobi: nastavlja mu mreže; izmotal se je iz njenih mrež; dobil ga je v svoje mreže; ujel se je v ljubezenske mreže
● publ. domačini so večkrat potresli, zatresli mrežo dali gol; ekspr. policija je razpenjala mrežo čez vso deželo povsod je imela svoje zaupnike, vse je nadzirala; ekspr. povsod je imel razpredene svoje mreže povsod si je pripravil ugodne okoliščine, razmere za dosego določenega cilja; publ. vratar je rešil mrežo preprečil gol; ekspr. padel je policiji v mrežo policija ga je odkrila, ujela; ekspr. biti za mrežo biti zaprt (v ječi)
♦ agr. koreninska mreža vse korenine ene rastline; čeb. matična mreža pregrada, ki loči plodišče od medišča; matična rešetka; elektr. mreža elektroda med anodo in katodo elektronke; mrežica; svinčena mreža v svinčevem akumulatorju z aktivno snovjo; fiz. uklonska mreža množica ozkih, vzporednih in med seboj enako razmaknjenih rež za merjenje valovne dolžine in opazovanje spektra valovanja; geogr. stopinjska mreža iz poldnevnikov in vzporednikov na zemeljski obli; geom. mreža telesa v ravno ploskev razgrnjena mejna ploskev telesa; mat. mreža sistem črt ali točk v ravnini ali prostoru; množica z določeno urejenostjo; funkcijska mreža sistem črt, ki ponazarja dva tipa funkcij; logaritemska mreža funkcijska mreža, ki temelji na dveh logaritemskih skalah; min. ploskovna mreža ponavljajoča se razporeditev atomov, ionov ali molekul v trdni snovi v kaki ravnini ali njen grafični prikaz; prostorska mreža ponavljajoča se razporeditev atomov, ionov ali molekul v trdni snovi ali njen grafični prikaz; papir. milimetrska mreža iz vodoravnih in navpičnih črt, med katerimi so milimetrske razdalje; rib. globinska mreža ki je postavljena v globino; stoječa mreža ki se postavi na določenem območju; viseča mreža stoječa mreža, ki ne leži na dnu; vlačilna mreža ki se razpeta vleče po morskem dnu; šport. mreža del gola ali koša iz prepletenih vrvi; priprava iz prepletenih vrvi, ki pri odbojki, tenisu in badmintonu loči obe polovici igrišča; igra na mreži pri tenisu, odbojki igra, pri kateri igralec odbija ali udarja žogo v bližini mreže ali nad njo; tekst. mreža tkanina z večjimi ali manjšimi luknjicami med nitmi; voj. zaporna mreža žična ovira v vodi pred vhodi v pristanišča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
1. kovinska ~; ribiška ~; ~ za listje; pajčevinasta ~a oblakov; šport. žarg. zatresti ~o |doseči zadetek|; poud. dobiti, ujeti koga v svoje ~e |ga spraviti pod svoj vpliv, oblast|
2. |omrežje|: trgovska ~; vohunska ~; ~ šol; publ. izboljšati cestno ~o |ceste|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
nanašajoč se na naftovod: naftovodna črpalka / naftovodno omrežje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
naftovódni -a -o (ọ́; ọ̑) ~o omrežje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
1. dajati živali vodo: napajati krave, ovce; napajajo dvakrat na dan / gnati živino napajat; napajati se na potoku, pri studencu
2. nav. ekspr. v veliki količini dajati piti (alkoholno pijačo): sam ne pije, druge pa napaja; napajala sta jo z vinom in žganjem / gostili in napajali so jih ves teden
3. nav. ekspr. dajati, dovajati čemu vodo: izvir je tako močen, da bi lahko napajal celo mesto; dolino napaja široka reka / cvetlice je napajala samo rosa
4. dovajati gorivo, vodo, potrebno za delovanje, obratovanje: napajati parni kotel; letalo se napaja pred poletom / napajati toplarno s plinom oskrbovati
// elektr. dovajati električno energijo: elektromotor napajajo baterije; jedrska elektrarna bo napajala celotno mestno omrežje; napajati oddajnik / naprave se hitro napajajo
● knjiž., ekspr. napaja jih močna vera v lastne sile in sposobnosti jim daje moč, energijo
♦ metal. napajati ulitek dovajati v livno votlino tekočo litino, da ne nastane lunker
- napájati se knjiž., ekspr.
zajemati, dobivati iz česa: realizem se je napajal pri vrelcu resničnega življenja / že stoletja se mladi rod ob pravljicah napaja z lepoto in fantazijo
// naslajati se, uživati: kako se napaja duša ob teh glasovih; željne oči so se napajale ob veseli otroški igri
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Živino napajajo (dvakrat na dan).
Druge rad napaja (z vinom in žganjem).
Izvir je tako močen, da bi lahko napajal celo mesto.
Toplarno so napajali (s plinom).
Elektromotor napajajo baterije.
V železarni napajajo ulitke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Zanima me ustrezen prevod termina job insecurity . Ta se namreč vsebinsko razlikuje od employment insecurity . Employment security se nanaša na verjetnost, da bo oseba imela zaposlitev (čeprav ne nujno pri istem delodajalcu), medtem ko se job security nanaša na verjetnost, da bo oseba ohranila službo pri specifičnem delodajalcu. Kakšen bi bil ustrezen slovenski prevod? Varnost službe ali varnost delovnega mesta nasproti zaposlitveni varnosti ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih in filmskih; internet: net omogoča dostop do najnovejših informacij z vsega sveta kar izza domače mize
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
nanašajoč se na nizko napetost: nizkonapetostno električno omrežje / nizkonapetostni izolator, kabel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Zanima me, kako je z rabo predlogov prek in preko. Zasledila sem, naj se ju sploh ne bi uporabljalo v knjižnem zbornem jeziku. Pa vendar berem na zadnji platnici knjige Kje pa vas jezik žuli? takole: /.../ od leta 2014 je odgovore mogoče najti tudi prek slovarskega portala Fran.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
oseba v odnosu do osebe, pri kateri navadno redno kupuje ali naroča določene storitve: imeti, izgubiti, obdržati odjemalce; glavni, stalni odjemalci; odjemalci knjig; nova čistilnica ima veliko odjemalcev
♦ elektr. odjemalec električne energije na električno omrežje priključeni porabnik električne energije
// knjiž. uporabnik: število odjemalcev kulturnih dobrin se veča; odjemalec sodobne umetnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
ženska ali država, ustanova v odnosu do osebe, pri kateri navadno redno kupuje ali naroča določene storitve: pridobila si je nove odjemalke; dolgoletna, zvesta odjemalka / države odjemalke nafte
♦ elektr. odjemalka električne energije na električno omrežje priključena porabnica električne energije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
1. nanašajoč se na omrežje 1: omrežna popravila / dežurna omrežna služba / omrežni električni tok
♦ elektr. omrežna frekvenca; omrežna napetost; ptt avtomatska (telefonska) omrežna skupina skupina avtomatskih krajevnih telefonskih omrežij, vezanih na isto glavno centralo; rad. omrežni transformator transformator, ki spreminja omrežno napetost v napetost, potrebno za delovanje naprave
2. nanašajoč se na omrežje 2: omrežni kabel, priključek, protokol; omrežna naprava, oprema / omrežna kartica naprava, ki omogoča povezavo računalnika z računalniškim omrežjem / omrežni strežnik, tiskalnik / omrežni računalnik; omrežna povezava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
1. knjiž. obdajati, ograjevati z mrežo: omreževati vrt / pajčevina je omreževala travo
2. povezovati v omrežje, vzpostavljati omrežje na določenem območju: telekomunikacijsko podjetje je v sodelovanju z vlado začelo omreževati državo
3. ekspr. zvijačno pridobivati si čustveno naklonjenost, zaupanje koga: ona zna omreževati moške
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
1. knjiž. obdati, ograditi z mrežo: omrežiti taborišče / omrežiti okno zamrežiti; nebo se je omrežilo z oblaki
2. povezati v omrežje, vzpostaviti omrežje na določenem območju: namestil je omrežno kartico in omrežil računalnik; omrežiti vsa večja mesta
3. ekspr. zvijačno pridobiti si čustveno naklonjenost, zaupanje koga: ta ženska je že marsikoga omrežila / omrežiti komu pamet, srce
4. knjiž., ekspr. povzročiti, vzbuditi v kom kaj; navdati: knjiga ga je omrežila z novimi idejami / misel na bolnega očeta ga je omrežila z žalostjo
- omréžen -a -o:
omreženo okno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
1. s prilastkom poti, kanali, napeljave s pripadajočimi objekti na določenem območju: električno, vodovodno omrežje; železniško omrežje je gosto / omrežje prekopov / okvara na telefonskem omrežju / z oslabljenim pomenom izboljšati cestno omrežje ceste / mobilno omrežje brezžično omrežje radijskega signala, prek katerega deluje mobilni telefon
♦ elektr. razdelilno omrežje za razdelitev električne energije odjemalcem; ptt krajevno telefonsko omrežje ki povezuje s centralo telefonske priključke v določenem kraju; medkrajevno telefonsko in telegrafsko omrežje
2. s prilastkom objekti, stvari za kako dejavnost, načrtno razporejeni na določenem območju: trgovsko, zdravstveno omrežje / računalniško omrežje sistemi, naprave, ki so med seboj povezani zaradi izmenjavanja podatkov, informacij; družabno omrežje spletna storitev, kjer se uporabniki povezujejo med seboj in si delijo različne vsebine; družbeno ali socialno omrežje družabno / omrežje šol
// med seboj povezane, načrtno razporejene osebe, organi, ki opravljajo kako dejavnost; mreža: organizirati obveščevalno omrežje / omrežje sodelavcev
3. knjiž. (kovana okenska) mreža: omrežje na oknih banke, zapora / okensko omrežje
4. knjiž., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno mreži; mreža: omrežje žilic na roki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
rešetka
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
žile telesa ali dela telesa: imeti zoženo ožilje / krvno ožilje
♦ anat. arterijsko ožilje
// ekspr., s prilastkom poti, kanali, napeljave s pripadajočimi objekti na določenem območju; omrežje: električno, železniško ožilje; prometno ožilje naselja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
1. nit, skupek na določen način razporejenih niti, ki jih dela pajek: pajek dela, prede pajčevino; ometati pajčevine v sobi; muha se je ujela v pajčevino; prepresti okno s pajčevino
● ekspr. lačen sem, da se mi pajčevine delajo po želodcu zelo; publ. pajčevina daljnovodov omrežje, mreža
2. publ., z rodilnikom kar ovira, zmanjšuje jasnost, preglednost česa: raztrgati pajčevino laži; odmotavati pajčevine spomina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
nanašajoč se na parovod: parovodna cev / parovodno omrežje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
parovódni -a -o (ọ́; ọ̑) ~o omrežje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
ki je v zvezi z določenim obsegom dobave, porabe: odjemalci s stalnim pasovnim odjemom imajo nižjo ceno; pasovno območje, omrežje / pasovna elektrika, energija
♦ astron. pasovni čas čas na območju med dvema poldnevnikoma, oddaljenima 15°; grad. pasovni temelj podolgovat neprekinjen temelj pod zidom, vrsto stebrov; rač. pasovna širina količina prenosa podatkov na časovno enoto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
1. Znamke in imena izdelkov
V spletni jezikovni svetovalnici sem opazila težjo po pisanju z veliko začetnico pri vseh znamkah, ki sicer po trenutno veljavnih pravopisnih pravilih (lahko) padejo v skupino izdelkov, omenjenih v členu 147 (imena industrijskih izdelkov, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: kodak, kalodont, ford ...; tudi poimenovanja zdravil).
Skupina takih poimenovanj se je z v pravopisu naštetih izdelkov močno razširila (vsa imena namenoma pišem z malo začetnico):
- poimenovanja telefonov in fotoaparatov (samsung, nokia; nikon, cannon);
- računalniška tehnologija vseh vrst (apple, mac; ipod, ipad, iphone; google, facebook, twitter; word, excel, powerpoint ...; gmail; chrome, firefox, windowsexplorer in drugi programi);
Pri facebooku je še vprašanje velike začetnice v primeru pisnega podomačenja(fejsbuk), kar na splošno odpira vprašanje podomačevanja teh izrazov;
- pijače (pijem jeruzalemčana, bizeljčana; pijem jacka danielsa/jacka);
- znamke oblačil ipd. (obožujem versaceja, guccija, armanija - pisava z veliko začetnico bi bila v taki stavčni strukturi dvoumna) - ipd. Ker vem, da je prišlo do neskladja med pravopisnimi pravili in nekaterimi zakonskimi določbami o zapisovanju trgovskih in drugih znamk, me zanima, v katero smer gredo razmišljanja pravopisne komisije. Namreč, v primeru odločitve za pisanje z veliko začetnico bo to pomenilo, da bomo po novem z veliko pisali tudi do zdaj uveljavljene zapise z malo – lekadol, aspirin; ford, clio; jeruzalemčan, bizeljčan.
Izjema bodo verjetno ostali primeru generičnih poimenovanj, ki so pa tudi vprašljivi (pril, edigs ...).
2. Kategorija živosti
Zanima me še stališče pravopisne komisije o kategoriji živosti pri naslednjih primerih: Ali uporabljam apple ali appla, mac/maca, samsung/samsunga, ipod/ipoda, nikon/nikona ... Uporabljam word, powerpoint; gmail; facebook, twitter – to je po mojem mnenju ustaljeno s kategorijo neživosti. Pri googlu je kategorija živosti najverjetneje vezana na preneseni pomen oz. poosebitev: Vprašaj googla - vprašaj strica Googla. Tudi posamezni drugi primeri so vprašljivi, kot npr. robot, okostnjak, model (moška oseba v svetu mode), fotomodelkonjiček (v pomenu 'hobi') ... – zanje velja kategorija živosti ali ne? Zasledila sem rabo »uporabljam frana« – torej živo in zapisano z malo začenico.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Zakaj lektorji v Delu pišejo imena, kot je npr. Facebook, z malo začetnico. Ali je tak lektorski poseg sprejemljiv? Ali bi se to spremenilo, če bi bilo v pravopisnih pravilih izrecno zapisano, da je npr. Facebook lastno ime?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Zanima me, kako sloveniti besedo platforma v povezavi z novimi elektronskimi komunikacijami?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
nanašajoč se na plinovod: plinovodna cev / plinovodno omrežje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
nanašajoč se na plin:
a) plinski ovoj okrog nebesnega telesa
b) plinski števec; plinski vod; plinska napeljava, pipa; plinska peč, svetilka; plinska vrtina; plinsko omrežje / avtomobili na plinski pogon; plinska zmes za motor; plinsko gorivo; plinsko varjenje / plinski gorilnik; plinski termometer; plinska bomba bomba, polnjena s strupenim plinom; plinska celica celica za usmrtitev s plinom, zlasti v koncentracijskih taboriščih; plinska maska maska, ki varuje dihalne organe pred strupenimi plini in parami
♦ elektr. plinska elektronka elektronka, katere električne lastnosti so bistveno odvisne od ionizacije plina v njej; plinska žarnica; fiz. plinski laser; plinska konstanta konstanta, ki povezuje med seboj tlak, temperaturo, prostornino in maso razredčenega plina v ravnovesnem stanju; med. plinski prisad huda okužba z nabiranjem plina v tkivu; metal. plinski mehur droben mehurček plina v ulitkih kot livarska napaka; strojn. plinsko olje iz nafte pridobljeno tekoče gorivo za motorje; teh. plinski generator naprava za proizvajanje plinastega goriva iz trdnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pód- (ọ̑)
1. za izražanje premikanja, usmerjenosti k spodnji strani česa ali dosege takega položaja
a) ne da bi nastal neposreden dotik: zlezel je pod mizo; stopiti pod streho / poglej pod mizo / spustiti rokav pod komolec / v zvezi do pod se rabi rodilnik voda sega do pod kolena
b) tako da nastane neposreden dotik: pod kozarec je podložil krožnik; postavi pručko pod noge; rokoborec je spravil nasprotnika podse / podstavek za pod vazo
c) tako da ostane zgoraj samo površina: potopil se je globoko pod vodo / dati knjigo pod klop na polico klopi
č) tako da tisto, kar ostane zgoraj, obdaja, ovija, pokriva: otroka je stisnila pod plašč; zlesti pod odejo / jopica za pod suknjič
// za izražanje premikanja, usmerjenosti v nižji položaj v bližini česa ali dosege takega položaja: pot vodi pod vrh hriba / priti do pod klanca
2. za izražanje prikrivanja, posrednega predstavljanja: kdo se je skril pod ta psevdonim
// publ. za izražanje mesta, na katero pride predmet pri sistematičnem nameščanju, razvrščanju: knjigo vpiši pod št. 2.500 / prestopek spada pod člen 8 obravnava ga člen 8; to vprašanje gre pod točko 2 naj se obravnava pri drugi točki
3. za izražanje nedosežene mere, stopnje: življenjski standard je padel pod minimum; tečaj dolarja je zdrknil pod doslej najnižjo vrednost; zjutraj je temperatura padla pod minus pet stopinj
4. za izražanje podreditve, prehoda v odvisnost: priti pod tujo oblast; polk je prišel pod poveljstvo sposobnega starešine; pog. Cezar je spravil podse pol Evrope je osvojil, si je podredil / publ. priti pod pritisk javnega mnenja, pod vpliv koga / postaviti straže pod strogo nadzorstvo / vzeti pod svoje varstvo
5. za izražanje približevanja časovni meji; proti2: pod jesen se začnejo zbirati lastovke; pride pod večer / star. moderna je nastopila pod konec stoletja
II. z orodnikom
1. za izražanje položaja na spodnji strani česa
a) ne da bi obstajal neposreden dotik: vedriti pod drevesom; metla je pod mizo; letalo kroži pod oblaki; otrok se skriva pod posteljo / opomba pod črto / epicenter potresa je bil pod mestom
b) tako da obstaja neposreden dotik: blazino ima pod glavo; knjiga leži pod zvezki / sneg škriplje pod nogami / svetilka visi pod stropom / podstavek pod vazo
c) tako da ostane zgoraj samo površina: plavati pod vodo; krt rije pod zemljo / tisoč metrov pod morjem pod morsko gladino / knjige ima pod klopjo na polici klopi
č) tako da tisto, kar ostane zgoraj, obdaja, ovija, pokriva: pod jopičem ima volneno srajco; ostati pod odejo; vas leži pod globokim snegom
// za izražanje nižjega položaja v bližini česa: travnik leži pod cesto; stati pod oknom; počivati pod vrhom / vas pod hribom; boji pod Moskvo; potok pod vasjo / pod komolcem ima brazgotino / njiva pod mlinom nižje ob potoku
2. za izražanje prikrivanja, posrednega predstavljanja: kaj razumeš pod to besedo; potuje pod tujim imenom; ta proces je znan pod izrazom elektroliza; roman je izšel pod naslovom Jesen; objavlja pod psevdonimom / pod pretvezo naklonjenosti; pod videzom poštenosti / ekspr. izkoriščal ga je pod krinko prijateljstva / ladja plove pod tujo zastavo je vpisana v ladijski vpisnik tuje države
// publ. za izražanje mesta, na katerem je predmet pri sistematičnem nameščanju, razvrščanju: brošuro najdeš pod signaturo A 22; ta slika je razstavljena pod št. 333 ima številko 333 / pod točko dve so obravnavali delitev osebnih dohodkov pri drugi točki
3. za izražanje nedosežene mere, stopnje: ni vstopnic pod trideset evrov; otroci pod desetimi leti / stanje vode je pod normalo; letošnja januarska temperatura je pod dolgoletnim povprečjem / igrati pod svojimi zmožnostmi / pog. deset stopinj pod ničlo minus deset stopinj
4. za izražanje odvisnosti, podrejenosti: vojska je pod sposobnim poveljnikom; seja pod predsedstvom maršala Tita / pog. pod seboj ima deset delavcev vodi deset delavcev; publ. orkester pod taktirko znanega dirigenta / pod nadzorstvom učitelja; odpeljati pod stražo / pod vsestransko zaščito / pog. aparat je še pod garancijo
5. za izražanje razmer, časa, v katerem se kaj dogaja: tako je bilo pod Avstrijo; pod Napoleonom se je zelo okrepila narodna zavest južnih Slovanov; pod fašistično okupacijo je bilo hudo
6. za izražanje sredstva ali orodja, s katerim se opravlja dejanje: opazovati pod mikroskopom; ohladiti se pod prho / trava pada pod koso / star. končati pod mečem biti obglavljen
// za izražanje (fizikalne) energije, ki omogoča delovanje sredstva, stroja: omrežje je pod napetostjo; lokomotiva je pod paro
7. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: opotekati se pod težkim bremenom; jez je popustil pod pritiskom vode; steklo se zdrobi pod udarcem / pod radovednimi pogledi sosedov je vsa zardela
// za izražanje nagiba, razloga, zaradi katerega se kaj dogaja: ravnati pod vplivom družbe, mamil / publ.: aretiran je pod obtožbo; ukrepati pod silo razmer, pod vtisom dogodkov
8. za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: delati pod slepečo svetlobo / kupovati pod ugodnimi pogoji; pod takimi pogoji ni mogoče gospodariti; dam ti knjigo pod pogojem, da jo kmalu vrneš / ekspr. četa se umika pod točo krogel
// za izražanje merila, vodila: meriti pod pravim kotom; reflektorja sta nameščena pod različnimi koti / kajenje je pod kaznijo prepovedano; izpovedati pod prisego / publ. pod tem zornim kotom, vidikom
// za izražanje načina, kako dejanje poteka: operirati pod narkozo; delati pod stalnim pritiskom
● evfem. zelo je bolan, vse gre podenj malo in veliko potrebo opravlja v posteljo; ekspr. tako pod nič pa tudi ni brez vrednosti; pog. pod noge je še zmeraj lepa ima lepe noge; tukaj piha pod noge v noge; pod častjo mu je, da bi prosil preponosen je; opombe navaja pod črto na koncu strani pod tekstom; bolnika imajo pod kisikom umetno mu dovajajo kisik; ekspr. že dolgo je pod ključem je zaprt v ječi; ekspr. njegov članek je pod kritiko slab, nekvaliteten; ekspr. plaz ga je pokopal pod seboj zasul
♦ agr. saditi pod motiko seme ali sadiko dati v jamico, izkopano z motiko; šport., pri košarki skok pod košem; prim. podnoč, podvečer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
1. z vezanjem dajati skupaj, združevati: povezovati lase; povezovati listine s trakom / povezovati žito v snope / povezovati šopek z vezanjem delati
// delati, da je kaj
a) skupaj, združeno: naselje povezuje cestno omrežje; predsoba povezuje vse stanovanjske prostore; državi se povezujeta s predorom / povezovali so ulice starega dela mesta / časovno povezovati dogodke; pren. čustveno, notranje povezovati
b) z orodnikom v kaki zvezi, odvisnosti: povezovati mesto z okolico / povezovati pouk s prakso
// delati, da so elektronske naprave združene za izmenjevanje informacij: povezovati računalnik, televizijo z internetom; povezovati fotoaparat z računalnikom prek vmesnika USB
2. nav. ekspr. delati, da kdo sodeluje s kom, zlasti na političnem področju: povezovati krajane s člani stranke; z menoj se je povezoval že pred vojno
- povezujóč -a -e:
povezujoči gibi rok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Pozdravljeni! Zanima me referenca za zapis predloga v spletu in ne, kot je precej bolj običajno, tudi v zapisih, ne zgolj govorjeno na spletu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
nanašajoč se na prekop: prekopno omrežje / prekopni stroški
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
prekópni -a -o (ọ̑) ~i stroški; ~o omrežje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
1. ki se da prenesti, prenašati: vojaki so uporabljali prenosne ovire iz bodeče žice; prenosna stena / prenosni pisalni stroj / ta nakaznica ni prenosna
2. ki omogoča prenašanje: prenosni mehanizem, trak, valj; prenosna veriga; prenosno in distribucijsko omrežje / hrbtni mozeg je samostojno prenosno središče
♦ fin. prenosni nalog pisno naročilo komu, da prenese določen znesek z računa naročniku na račun naslovnika; prenosno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se prepiše poslovni dogodek iz dnevnika na konte
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: prepregati z nitmi
2. ekspr. biti2, obstajati1:
a) načrtno razporejen na kakem območju: takrat električno omrežje še ni prepregalo dežele
b) na kaki površini: oblaki prepregajo nebo / knjiž. mesečina preprega polje
3. rastoč (mrežasto)
a) prekrivati: divja trta preprega zidovje
b) se širiti v čem: korenine vedno globlje prepregajo zemljo
● ekspr. lase ji že prepregajo srebrne niti začenja siveti
4. menjavati, zamenjavati vprežno žival: hlapci so prepregali in kričali; prepregati konje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
1. sporočiti pristojnemu organu storilca kaznivega dejanja, prekrška, prestopka: prijaviti koga sanitarni inšpekciji, državnemu tožilcu; prijaviti morilca; po storjenem dejanju se je sam prijavil policiji / prijaviti ubežnika ovaditi
// sporočiti kaj na pristojno mesto, pristojnemu organu sploh: prijaviti prekršek, tatvino / prijaviti nesrečo; prijaviti škodo zavarovalnici; prijaviti zborovanje / prijaviti dohodek, patent
2. sporočiti glede na predpise
a) da kaka oseba prebiva v določenem kraju: prijaviti otroka na matičnem uradu; prijaviti podnajemnika; prijaviti se ob preselitvi
b) podatke o čem zaradi začetka opravljanja kake dejavnosti: prijaviti obrt; prijaviti radio
3. sporočiti pripravljenost za kako dejanje, sodelovanje: prosil ga je, naj ga prijavi k izpitu; prijaviti se za izlet / prijaviti se za kurirja / prijaviti se k besedi
♦ ptt prijaviti telefonski pogovor nekdaj sporočiti telefonistu, s katerim naročnikom se želi govoriti
- prijáviti se
vnesti podatke, navadno uporabniško ime in geslo, s katerimi je mogoče dostopati do uporabniškega računa računalnika, spletne strani, sistema: prijavili so se lahko samo imetniki gesla / prijaviti se v omrežje, program, računalnik, sistem; prijaviti se z uporabniškim imenom in geslom
- prijávljen -a -o:
prijavljeni izumi; prijavljeni tekmovalci, uporabniki spletnega mesta; poleti letal morajo biti vnaprej prijavljeni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
1. naprava brez lastnega pogona, ki se priključi na kaj: ima veliko kmetijskih strojev in priključkov; vrtalni stroj s priključki / traktorski priključki; priključki za mešalec
2. del napeljave od omrežja do porabnika: zgraditi priključke; priključek na mestni plinovod že gradijo / dobiti električni, telefonski, vodovodni priključek
// priprava na tem delu, s katero se naprave priključijo na omrežje: vodovodni priključek je montiran v kleti; v kuhinji je priključek za vodovodno pipo in odtok; poiskati priključek za radio in televizijo
// priprava na kaki stvari za priključitev česa: fotoaparat ima priključek za bliskovno luč; montirati na avtomobilu priključek za prikolico; pregledati in popraviti bo treba priključek za dimne cevi
3. cesta, proga ali del ceste, proge, ki povezuje drugo cesto, progo z glavno cesto, progo: priključki bodo kmalu končani; peljati po priključku; cestni, železniški priključek; zgraditi priključek na glavno progo, za novo naselje
// kraj, prostor, kjer se taka cesta, proga priključi na drugo cesto, progo: hiša stoji blizu priključka
4. priključitev: navodila za priključek prikolice / dovoliti priključek na električno omrežje / priključek ozemlja / sledi priključek leve noge k desni / narediti priključek priključiti
● publ. k upravni zgradbi so zgradili še priključek prizidek; publ. v priključku je navedel še nekatere važne podatke v dodatku, pripisu
♦ elektr. daljinski priključek priprava, s katero se priključi računalniški terminal na računalniški sistem; grad. priključek (zidu) mesto, kjer se k enemu zidu priključi drug zid
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
glagolnik od priključiti: priključitev pluga / priključitev na električno omrežje / priključitev ozemlja drugi državi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024
1. z namestitvijo povezovalne naprave povezati s čim: pod klancem so vlaku priključili še eno lokomotivo; priključiti prikolico k avtomobilu, na avtomobil; priprava se priključi k vlečnemu vozilu
2. povezati z omrežjem: strokovnjak jim je priključil pomivalni stroj; priključiti plinski štedilnik, televizor / priključiti motor vklopiti, vključiti; grelec se avtomatično priključi
// povezati s čim sploh: priključiti stransko cesto na glavno; priključiti peč na dimnik; priključiti se na električno omrežje, plinovod, toplovod
// začeti dovajati: plačati smo morali dolg, da so nam spet priključili električni tok
3. narediti, da postane kaj sestavni del kake enote: četo so priključili brigadi; podjetju bodo priključili več manjših obratov; nekaj krajev so priključili k sosednji občini / samovoljno priključiti zasedeno ozemlje / publ.: kuhinji so priključili še shrambo prizidali; teh živali ne moremo priključiti opicam uvrstiti mednje; prošnji je treba priključiti različne priloge dodati
4. šport. dati nogo k drugi nogi: naredimo korak z desno nogo, levo pa priključimo / priključi kot povelje naredi vrsto strnjeno
- prikljúčiti se
začeti biti skupaj s kom: priključiti se gruči, pogrebnemu sprevodu / priključil se je otrokom, ki so se igrali na dvorišču / zakaj se nam nisi priključil nisi šel z nami
// začeti opravljati isto dejavnost kot kdo drug, navadno za skupen cilj; pridružiti se: priključiti se upornikom / priključili so se osvobodilnemu gibanju
● zastar. nič neprijetnega se mi ni priključilo zgodilo, pripetilo; publ. vsi so se priključili njegovemu mnenju soglašali z njim
- prikljúčen -a -o:
nestrokovno priključen aparat; peč je priključena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Zanima nas slovenski ustreznik za angleški termin prosumer . Termin na področju trga električne energije označuje odjemalca, ki električno energijo hkrati tudi proizvaja. Ustreznik je proizvajalec-odjemalec . Vendar pa se angleški termin prosumer uporablja tudi na drugih področjih, kjer ne moremo uporabiti izraza proizvajalec-odjemalec . Kateri ustreznik naj uporabimo?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
1. dejavnost, ki se ukvarja z javnosti namenjenim oddajanjem zvočnih sporočil po radijskih valovih: napredek na področju radiodifuzije in televizije
2. omrežje radijskih oddajnih postaj za tako dejavnost: prireditev bo prenašala radiodifuzija; slovenska radiodifuzija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
nanašajoč se na radiotelevizijo: radiotelevizijski oddajnik; radiotelevizijska postaja; radiotelevizijsko omrežje / radiotelevizijski delavci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
nanašajoč se na razdeljevanje: razdelilna črta / razdelilni načrt / razdelilna mreža za plin
♦ avt. razdelilna kapa vrhnji del razdelilnika; elektr. razdelilna doza; razdelilna omara omari podobna naprava za razdeljevanje električne energije na posamezne tokokroge; razdelilna postaja postaja za razdeljevanje električne energije v omrežju; razdelilno omrežje omrežje za razdelitev električne energije odjemalcem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
- 1. iz elektrotehnike priprava, ki povezuje več naprav, omogoča pretok podatkov, toka, sile v več smeri
- 2. iz elektrotehnike priprava z vtičem in vsaj dvema vtičnicama, s katero se v električno omrežje priklopi več naprav hkrati
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
1. odpeti vprežno žival: razpreči konje / razpreči voz
2. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: razpreči trto po zidu / knjiž. razpreči spise po mizi razpostaviti
// ekspr. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem območju: razpreči telegrafsko omrežje po državi
- razpréči se
1. rastoč (mrežasto) prekriti: plevel se je razpregel po njivi
2. ekspr. pojaviti se na kaki površini: po nebu so se razpregli sivi oblaki; pren. njihova moč se je razpregla čez vso Evropo
- razpréžen -a -o:
razprežen konj; plevel, razprežen po njivi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
razpréči se -préžem se (ẹ́) Plevel se je razpregel po njivi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: razpredati žične ovire pred bunkerjem / pajek razpreda pajčevino
// ekspr. delati, da je kaj načrtno razporejeno na kakem območju: razpredati električno omrežje po državi
2. ekspr. premišljevati: dolgo je razpredal sam pri sebi, kaj naj stori / razpredati misel
3. ekspr. govoriti, pripovedovati: na dolgo in široko so razpredali o tem
- razprédati se
1. rastoč (mrežasto) prekrivati: trnje se razpreda po skalah
2. ekspr. biti2, obstajati1:
a) načrtno razporejen na kakem območju: na vse strani se razpredajo jarki
b) na kaki površini: temni oblaki se razpredajo po nebu
// biti, nahajati se v prostoru: po pobočju so se razpredale meglice / povsod se razpreda tišina
- razpredajóč -a -e:
šli so po poti, razpredajoč dalje svoje misli o tem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
razprédati se -am se (ẹ́; ẹ̑) Trnje se ~a po skalah
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
1. odpenjati vprežno žival: razpregati konje
2. ekspr. delati, da je kaj načrtno razporejeno na kakem območju: razpregati cestno omrežje po deželi
- razprégati se
rastoč (mrežasto) prekrivati: grmovje se razprega od meje do meje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
razprégati se -am se (ẹ́; ẹ̑) redk. Grmovje se ~a od meje do meje se razpreda
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: razpresti žične ovire pred bunkerjem / pajek je razpredel mreže po vseh kotih
// ekspr. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem območju: razpresti gosto železniško omrežje po deželi / razpresti obveščevalno mrežo po vsem mestu
- razprêsti se in razprésti se
1. rastoč (mrežasto) prekriti: divja trta se je razpredla po zidovju
// rastoč (mrežasto) razširiti se v čem: korenine so se gosto razpredle v zemlji
2. ekspr. pojaviti se
a) načrtno razporejen na kakem območju: ta organizacija se je razpredla po vsem svetu
b) na kaki površini: po nebu so se razpredli oblaki
// biti, pojaviti se v prostoru: po dolini so se razpredle meglice / tišina se je razpredla po prostoru
- razpredèn -êna -o in razpréden -a -o:
jarki, gosto razpredeni po dolini; pajčevine so bile razpredene po vseh kotih; dobro razpredena trgovina
● ekspr. povsod je imel razpredene svoje mreže povsod si je pripravil ugodne okoliščine, razmere za dosego določenega cilja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
razvêjani -a -o (ȇ) min. ~i kristali
razvêjanost -i ž, pojm. (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
razvejiti: nekatere rastline razvejajo korenine tik pod površjem / deblo se razveja / medicina se je v teh letih zelo razvejala
- razvêjan -a -o:
jelen ima velike razvejane rogove; razvejana bukev; razvejano telefonsko omrežje
♦ min. razvejani kristali kristali, ki imajo vejasto obliko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
nanašajoč se na reko: rečni tok; rečna struga / rečni pesek; rečna usedlina; rečna voda / rečni in morski ribolov; rečna ladja; rečno pristanišče / rečne ptice, želve
♦ geogr. rečni otok; rečni režim povprečno spreminjanje višine vodne gladine reke med letom; rečna erozija; rečno omrežje ali rečni sistem reka z vsemi pritoki; zool. rečni ostriž; rečni piškur
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
rekonstruíranost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
1. iz posameznega dela, podatka na podlagi sklepanja predstaviti si kako celoto: na podlagi najdene kosti rekonstruirati izumrlo žival / rekonstruirati dogodek, vsebino
// ponovno narediti, sestaviti kako celoto, obnoviti: iz izkopanih črepinj jim je uspelo rekonstruirati staro vazo / natančno rekonstruirati besedilo / v spominu rekonstruirati podobo domače hiše
♦ pravn. rekonstruirati nesrečo prizadevati si ustvariti take okoliščine, v kakršnih se je zgodila nesreča
2. narediti, da kaj slabega, neustreznega postane boljše, primernejše; preurediti, prenoviti: rekonstruirati cesto, električno omrežje / rekonstruirati obrat, podjetje
3. spremeniti sestavo: rekonstruirati vlado
- rekonstruíran -a -o:
rekonstruirana cesta; stavba je rekonstruirana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Prosim za pomoč pri izbiri najustreznejšega slovenskega ustreznika za angleški termin P2P revolution . V okviru ekonomije obdarovanja gre pri storitvi P2P (ang. peer-to-peer ) za decentralizirani model, pri katerem dva posameznika neposredno sodelujeta pri nakupu ali prodaji blaga in storitev ali skupaj proizvajata blago in storitve brez posrednika. Pogosto se v slovenskih besedilih uporablja kar poimenovanje revolucija P2P . Drugi predlogi bi morda lahko bili: revolucija vzajemnosti , revolucija medsebojnih izmenjav , revolucija izmenjav med ljudmi , revolucija izmenjav vsak z vsakim , medvrstniška revolucija , revolucija vrstniških izmenjav , revolucija izmenjav med sorodnimi akterji , revolucija izmenjav med enakovrednimi partnerji .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
nanašajoč se na satelit: sporočati podatke satelitski postaji; satelitsko omrežje / satelitski oddajnik / satelitski televizijski prenos; satelitska navigacija / satelitske države so podprle svojo zaveznico
♦ urb. satelitsko mesto, naselje samostojno mesto, naselje v bližini velikega mesta, od katerega je gospodarsko, kulturno, prometno odvisno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
So omrežja Linkedin, Facebook, Twitter in podobna socialna, družbena ali družabna?
Mnenja članov Lektorskega društva Slovenije so različna. O teh omrežjih se govori in piše vsak dan, zato vas prosimo, da nam svetujete, katero ime je najprimernejše, imamo pa tudi občutek, da niso vsa omrežja enaka, torej bi morda bili primerni dve poimenovanji, pri katerih bi bile upoštevane te razlike.
Hvala in lep pozdrav.
Lektorsko društvo Slovenije
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
- pogovorno sončna elektrarna
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
1. sredstvo za prenašanje govora z električnim tokom ali elektromagnetnimi valovi na daljavo: izumiti telefon; zgodovina telefona / pogovarjati se po telefonu; povezati kraje s telefonom / pošta, telegraf, telefon [ptt]
2. napeljava za tako prenašanje govora: napeljati telefon v hišo, vas / kopati jarek za telefon
3. električna naprava za tako prenašanje govora: izdelovati telefone; priključiti telefon na centralo; slušalka, vilice telefona / mobilni ali prenosni telefon manjši brezžični telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo z drugim telefonskim naročnikom; satelitski telefon ki omogoča telefoniranje prek satelitskih sistemov; vrvični telefon stacionarni telefon, pri katerem je slušalka prek kabla povezana z bazno postajo telefona / telefon zvoni, ekspr. poje; telefon ne dela, knjiž. je gluh, ekspr. mrtev; telefon je zaseden; zapreti telefon s položitvijo slušalke na vilice narediti, da se zveza prekine; zavrteti telefon številke številčnice te naprave z namenom vzpostaviti zvezo; pridi k telefonu, pog. na telefon; javiti se na telefon [tel.] 361 772; govoriti v telefon v slušalko te naprave; številka telefona klicna številka
● pog. pridi, telefon te kliče nekdo te kliče po telefonu, želeč govoriti s teboj; pog. pridi, telefon imaš telefonski poziv; pog. podražiti telefon enoto telefonskega pogovora; telefonsko naročnino; priključitev telefona na javno telefonsko omrežje; hišni telefon telefonski sistem, omejen na hišo, stavbo; publ. rdeči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Ruske federacije; vroči telefon vroča linija; ekspr. na drugi strani telefona se oglasi otroški glas telefonske zveze
♦ igr. igrati se telefon otroško igro, pri kateri zadnji naglas pove prej po vrsti šepetano besedo; ptt brezžični telefon; glavni telefon na centralo neposredno vezan telefon, preko katerega se veže stranski telefon; interni telefon priključen na zasebno telefonsko centralo; naročniški telefon telefon naročnika, priključen na javno telefonsko omrežje; stranski telefon priključen na telefonsko centralo preko glavnega telefona; voj. poljski telefon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
nanašajoč se na telefon: telefonski kabel; telefonski priključek; telefonska centrala; telefonsko omrežje / telefonski aparat; telefonska govorilnica; telefonska kartica kartica za uporabo javnega stacionarnega telefona ali za polnjenje računa mobilnega telefona / telefonski pogovor; telefonska zveza / telefonski naročnik / telefonski imenik abecedni seznam telefonskih naročnikov z njihovimi telefonskimi številkami in naslovi / (telefonska) slušalka / telefonsko glasovanje glasovanje po telefonu
♦ ptt (telefonski) dvojček vsak od dveh telefonskih naročniških aparatov, ki sta s posebno pripravo priključena na isti vod; cestni telefonski stebriček naprava ob cesti v obliki stebrička z vgrajenim telefonom za klic v sili; telefonska številka klicna številka
- telefónsko prisl.:
telefonsko sporočiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
1. nanašajoč se na telegraf, brzojaven: telegrafski drog, kabel / telegrafska centrala; telegrafsko omrežje / telegrafski znak; telegrafsko sporočilo / telegrafski promet / telegrafski naročnik / telegrafski aparat
♦ ptt telegrafski oddajnik, sprejemnik oddajnik, sprejemnik, ki posreduje sporočila s kodiranimi znaki; sinhronski (telegrafski) sistem sistem, pri katerem se v oddajnem in sprejemnem aparatu mehanizmi vrtijo z isto hitrostjo, sinhrono
2. ekspr., navadno v zvezi s slog, stil zelo zgoščen, jedrnat: v telegrafskem slogu napisan odgovor / obnoviti zgodbo v telegrafskem stilu
- telegráfsko prisl.:
telegrafsko sporočiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
téleksni -a -o (ẹ̑) ~o omrežje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
nanašajoč se na telemedicino: telemedicinski sistem; nacionalna telemedicinska mreža; telemedicinsko omrežje za pulmološke bolnike in bolnike z alergijami / telemedicinska oprema, tehnologija; trg telemedicinskih storitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
nanašajoč se na toplovod: toplovodno omrežje / toplovodna voda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
toplovódni -a -o (ọ́; ọ̑) ~o omrežje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
ki poteka čez različna evropska območja, jih povezuje: transevropski koridor; transevropske povezave; transevropsko prometno omrežje / transevropski projekt; transevropsko sodelovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
uporabljati družabno omrežje Twitter: ni na Facebooku in ne tvita; začeti, prenehati tvitati / tvitati prijateljem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Zanima me, ali lahko tviterščino označimo kot samostojen jezik (kot je npr. slovenščina, angleščina, nemščina).
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
sistem mobilnih telekomunikacij, ki omogoča hitrejši in kakovostnejši prenos podatkov: koncesija, licenca, razpis za UMTS; pokritost z UMTS; GSM in UMTS; prvi del zloženk: UMTS-aparat; UMTS-mobilnik; UMTS-telefon; UMTS-storitev; UMTS-tehnologija; UMTS-omrežje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
- del pridevniške zloženke v obliki n-vatni ki je v zvezi z določenim številom vatov
ETIMOLOGIJA: ↑vat
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Zanima me ali se avtomobilska znamkaMini piše z veliko začetnico, saj sem v članku v Delo, zasledila, da je pisec besedno zvezo mini countryman plug-in napisal z malo začetnico.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
- prosti prehod v notranjost, vstop
- vhod v/na kaj, kam
- , vhod za koga/kaj
- , vhod s čim, kako
- , vhod pri čem/kom, kje
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
- navadno po železnih tirih vozeče vozilo iz med seboj povezanih vagonov, ki jih vleče lokomotiva
FRAZEOLOGIJA: kot ekspresni vlak, loviti zadnji vlak (za kaj), ujeti zadnji vlak (za kaj), vlak smrti, vreči se pod vlak, zadnji vlak (za kaj), zadnji vlak (za kaj) je odpeljal (komu), zamuditi vlak (za kaj)
ETIMOLOGIJA: kakor češ. vlak, hrv., srb., vlȃk, prvotno ‛vlečenje, vleka’, iz ↑vleči, kalk po nem. Zug ‛vlak’ iz ziehen ‛vleči’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
- zaprt prostor za zbiranje, shranjevanje vode, napajanje vodovodnega omrežja; SINONIMI: vodohram
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
nanašajoč se na vodovod: vodovodna cev, pipa / vodovodno omrežje / vodovodni inštalater / vodovodna voda
♦ bot. vodovodna cev cev za prevajanje vode in v njej raztopljenih rudninskih snovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
vodovódni -a -o (ọ́; ọ̑) ~o omrežje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
- del pridevniške zloženke v obliki n-voltni ki je v zvezi z določenim številom voltov
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
pridevnik od vročevod: vročevodno omrežje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
vročevódni -a -o (ọ́; ọ̑) ~o omrežje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Kako pišemo: prosto izbiren ali prostoizbiren (npr. predmet) ali celo prosto izbirni oz. prostoizbirni? Podoben primer je še prosto dostopen oz. prostodostopen.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
podoben obliki žarkov, izhajajočih iz središča na vse strani: risati žarkaste črte / ekspr. imela je žarkaste gubice okrog oči / ekspr. na nebu so migljale žarkaste zvezde
♦ elektr. žarkasto omrežje omrežje, ki žarkasto poteka od elektrarne, razdelilne postaje do odjemalcev
- žárkasto prisl.:
poti se žarkasto razhajajo; žarkasto razporejene bodice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
žárkasti -a -o (ȃ) elektr. ~o omrežje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
nanašajoč se na železnico: železniški nasip, usek; železniški pragi, tiri; elektrificirati, graditi železniške proge; železniško križišče / železniška signalizacija / železniški most; železniški nadvoz; železniški prehod kraj, prostor, kjer se križata železniška proga in cesta, pot / železniški promet; železniško omrežje / železniški vagon; železniška postaja osrednja stavba in njej pripadajoči objekti in naprave, ob katerih se ustavljajo vlaki / železniška nesreča / železniška služba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.