ab. cit. krajšava opat:
Rupertus Ab. im. ed. perloshij (I/1, 111) → abb.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ábas -a m opat: Asztrika Szvéto-martinszkoga Abbasa odprávi k-rimszkomi Pápi Szilvesztri KOJ 1848, 12
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abas m opat:
kateru poterdi Rupertus Abbas im. ed. ǀ Inu Honorius Abbas im. ed. pravi ← clat. abbās ‛opat’; → ab., → abb., → abat, → apat; geselsko besedo bi bilo sicer mogoče nastaviti tudi citatno kot abbas, vendar je to zaradi → abat slabša možnost.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abat m opat:
poterdi Rupertus Abbat im. ed. (V, 275) → ab., → abas, → apat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abb. cit. krajšava opat:
Rupertus Abb. im. ed. pravi (I/1, 112) Krajšava stoji za clat. abbās ‛opat’; → abas, → ab.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Alberik -a m osebno lastno ime
Alberik:
Enkrat ſe je bila prikasala Alberiku daj. ed. Appatu (III, 455) ǀ B. Alberico daj. ed. Ordna S. Bernarda je bila pernesla eno belo kuto (IV, 315) Sv. Alberík (pribl. 1050–1109), opat v Cîteauxu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Amasus -sa m Amat:
Is Katero arznio je bil oſdravil S. Amaſus im. ed. eniga bogatiga Gospuda ǀ ta Gospud Romaricus povabi v'gostie s. Amaſa tož. ed. (I/2, 96) Sv. Amát, srlat. Amatus (565–625), soustanovitelj samostana v Remiremontu in njegov prvi opat; → Amat(us)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ápat, m.,
Mur., pogl. opat.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
apat samostalnik moškega spolaGLEJ: opat
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
apat m, F
4,
abbas, -tis, Apat, duhouni ozha, opat;
abbátia, -ae, eniga
Apata Closhter, ali prebivaliszhe;
antistes, en naprei poſtavlenik, ṡhkoff,
appat, propṡt;
archimandrita, en
Appat
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
apat -a m opat:
To S. Lubesan je imel Appat im. ed. Felix ǀ pishe Surius od tiga boga bojezhiga Appata rod. ed. Saba ǀ S. Steffan tudi ſe je prikasal timu bogaboyezhimu Appatu daj. ed. Hugonu ǀ Poklizhe Appata tož. ed., ga nesposna ǀ bom sklenil s' Appatam or. ed. Gverricussam ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Appati im. mn. s. Bernarda ← stvnem. abbāt v bav. izreki *appāt ← clat. abbās ‛opat’ ← gr. ἄββας ← aram. abbā ‛oče, gospod’; → ab., → abas, → abat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
apat -a (apat, abat) samostalnik moškega spola1. predstojnik moškega samostana pri nekaterih katoliških redovih; SODOBNA USTREZNICA: opat
1.1 kdor ima podoben položaj v drugih verskih okoljih
FREKVENCA: 31 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
àpatur -a m opat: ſz. Bernárda Apátura KM 1783, 37
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
apt – glej opȃt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
apt -a samostalnik moškega spola predstojnik moškega samostana pri nekaterih katoliških redovih; SODOBNA USTREZNICA: opat
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Armandus m osebno lastno ime
Armand:
Armandus im. ed. saſtopi te dushe v' vizah (V, 633) Verjetno je mišljen Armánd, frc. Jean-Armand le Bouthillier de Rancé (1626–1700), opat in reformator samostana Notre Dame de la Trappe v Normandiji.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Arnoldus -da m osebno lastno ime
Arnold:
kaj pravi Arnoldus im. ed. Carnotenſis ǀ taku vuzhj Maſhnike Arnoldus im. ed. Appat ǀ Arnaldus im. ed. ſe zhudi, de taiſte shivali, katire je vidil Pharaon, ſe vſe eno pasho imele per kraju te vode ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Organiſti s. Arnalda tož. ed. 1. → Karnotensis 2. Morda je mišljen Árnold iz Lübecka (umrl 1212), opat, ki je nadaljeval Helmoldovo kroniko Slovanov do 1209. 3. Sv. Árnold (umrl okrog 800), škof, zavetnik glasbenikov
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
barȃba -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Bernard(us) -da m osebno lastno ime
Bernard:
Poshlushajte kaj pravi S. Bernardus im. ed. ǀ jeſt ſam, inu S. Bernard im. ed. pres viz ſmo v'Nebu prishli ǀ Klizhem tudi sa prizho vniga Bogabojezhiga Miniha Ordna S. Bernarda rod. ed. ǀ beſſede S. Bernarda rod. ed. Senenskiga ǀ ſe je bila prikasala S. Bernardu daj. ed. ǀ Drugi bodo S. Bernarda tož. ed. perglihali ti skryni ſtariga Teſtamenta ǀ bodem rekal s'S. Bernardam or. ed. 1. Sv. Bernárd (1090–1153), cerkveni učitelj, opat cistercijanskega samostana v Clairvauxu 2. → Bernardinus 1., → Bonevalensis
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Bertarius -ija m osebno lastno ime
Bertarij:
Nad katerim mozhnu ſe zhudi S. Bertorius im. ed. rekozh ǀ Poshlushajte s. Bertaria tož. ed. (I/1, 97) Sv. Bertárij, srlat. Bertharius (pribl. 810–884), opat v samostanu Montecassino, pesnik in pisec
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Celensis m osebno lastno ime
Celensis:
pravi Petrus Cellenſis im. ed. ǀ satoraj Petrus Cellenſis im. ed. pravi, de bi ſe imeli ſilit veſſeli biti ǀ kakor je samerkal Appat Cellenſis im. ed. Péter Celénsis (umrl 1183), opat v samostanu La Celle, od 1181 škof v Chartresu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
cistercijankaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [cistercijánka], rodilnik [cistercijánke]
BESEDOTVORJE: cistercijankin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
CiteauxPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [sitó], rodilnik [sitója]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša,
bíti dúša čésa,
bíti kdó/kàj z dúšo in telésom,
bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom,
bíti zláta dúša,
čŕna dúša,
dóber kàkor dúša,
dôbra dúša,
iméti čŕno dúšo,
iméti dôbro dúšo,
iméti kàj na dúši,
iméti zláto dúšo,
izdíhniti [svôjo] dúšo,
izpustíti dúšo,
ležáti kómu kàj na dúši,
mírne dúše,
obležáti kómu kàj na dúši,
pásja dúša,
píhanje na dúšo,
píhati kómu na dúšo,
píhniti kómu na dúšo,
podpréti si dúšo,
popíhati kómu na dúšo,
poznáti kóga v dno dúše,
predáti se kómu/čému z dúšo in telésom,
privezáti si dúšo,
spustíti dúšo,
v dnò dúše,
vídeti kóga v dnò dúše,
z dúšo in telésom,
zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom,
zláta dúša,
žíva dúša
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Egidius -ija m osebno lastno ime
Egidij:
S. S. Joanes, & Paulus Marterniki imaio ſuſebno oblaſt zhes ta lufft. S. AEgidius im. ed. zhes urozhino (III, 434) ǀ S. Ozha Franciſcus je enkrat hudizha vidil, ter je djal ſvojmu tovarshu Egidiu daj. ed. (II, 243) 1. Sv. Egídij (tudi Tílen in Ílj), srlat. Aegidius (650–721), puščavnik in opat, zavetnik proti ognju, strahu in kugi; → Tilih 2. Egídij, tovariš sv. Frančiška Asiškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
gŕlo Frazemi s sestavino gŕlo:
bíti do gŕla sìt kóga/čésa,
bíti kóst v gŕlu kóga,
cmòk v gŕlu,
cmòk v gŕlu se naredí kómu,
dréti se na vsè gŕlo,
držáti nòž na gŕlu kóga,
globôko gŕlo,
imeti cmòk v gŕlu,
iméti súho gŕlo,
kóst se zatákne kómu v gŕlu,
kóst se zatíka kómu v gŕlu,
[kot] kóst v gŕlu,
kričáti na vsè gŕlo,
namočíti si [súho] gŕlo,
nastáviti kómu nòž na gŕlo,
na vsè gŕlo,
nòž na gŕlu kóga,
ózko gŕlo,
pognáti po gŕlu,
poplákniti si [súho] gŕlo,
smejáti se na vsè gŕlo,
správiti kàj po gŕlu,
vôda têče kómu v gŕlo,
vpíti na vse gŕlo,
zasmejáti se na vsè gŕlo,
zmočíti si [súho] gŕlo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
gŕm Frazemi s sestavino gŕm:
bíti za vsákim gŕmom,
ne rásti za vsákim gŕmom,
rásti za vsákim gŕmom,
v tém gŕmu tičí zájec,
za vsákim gŕmom
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Gverikus -a m osebno lastno ime
Gverik:
kakor naſs saguisha Appat Guerricus im. ed. ǀ lepu je samerkal Guarricus im. ed. Appat ǀ Pravi Gvaricus im. ed. Appat ǀ bom sklenil s' Appatam Gverricussam or. ed. Morda je mišljen Gverík, frc. Guerric (umrl 1157), opat v cistercijanski opatiji v Ignyju.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Gvido m osebno lastno ime
Gvido:
S. Bernardus … njegou Gospud Ozha Teccelinus, inu njegovi bratje Bartholomæus, Andreas, Gvido im. ed. (III, 452) ǀ Inu veliku kupzou je bilu, kateri en Svet leben ſò pellali, kakor je bil Sveti Frumentius, Sveti Gvido im. ed. (IV, 403) 1. Gvído (11.–12. stol.), brat sv. Bernarda 2. Sv. Gvído (960–1046), opat v Pomposi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Gviljelmus -ma m osebno lastno ime
Viljem:
kakor pishe Guilielmus im. ed. Appat ǀ kakor poterdi Guilielmus im. ed. Pariſienſis ǀ una Dekilza, od katere pishe Gulielmus im. ed. Durandus ǀ Gulielmus im. ed. Aquitanski Groff ǀ Guilhelmus im. ed., kateri eno sheleſno bodezho ſrajzho na nagim shivotu noſſi ǀ de bi na tuojm shivotu imal noſsit eno shelesno bodezho Srajzo KaKor S. Guileilmus im. ed. ǀ de bi ti bodezhe ketne na nagim trupli noſſil, kakor S. Guilelmus im. ed. ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v' v'mej Firshti Gvilhelmus im. ed. ǀ kakor piſhe Gvilihelmus im. ed. Appat ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish, S. Gulihelmus im. ed. ſvoj bodezhi shelesni guant ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Firshti S. Giuilhelma tož. ed. 1. Sv. Víljem (1085–1142), opat v samostanu Montevergine 2. Morda je mišljen Víljem iz Saint-Amoura (1202–72), frc. Guillaume de Saint-Amour, profesor na Sorboni. 3. → Durandus 4. Víljem Akvitánski, stric sv. Bernarda 5. Víljem iz Malavalle, frc. Guillaume (umrl 1157)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Hodo -a m osebno lastno ime
Odo:
s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Muſikonti s. Hoda tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Ódo (pribl. 880–942), clunyjski opat, prenovitelj meništva, zavetnik glasbenikov
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Honoratus m osebno lastno ime
Honorat:
Pishe S. Grogor: De ta bogaboyezhi Appat Honoratus im. ed. je bil ſiſidal en kloshter (II, 295) Honorát, srlat. Honoratus, opat v Subiacu v času sv. Gregorja
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Hugo -g(on)a m osebno lastno ime
Hugo:
pravi Hugo im. ed. Cardinalis ǀ Ta vuk tudi je bil dopolnil Hugo im. ed. Cardinal ǀ kakor pravi Hugo im. ed. à S. Victore ǀ pravi Hugo im. ed. Charenſis ǀ Hugo im. ed. Carenſis perloshj ǀ pishe Hugo im. ed. de S. Victore ǀ Hugo im. ed. Victorinus je sapiſſanu puſtil ǀ Taku resklada Hugo im. ed. Florentinus ǀ Hugo im. ed. Florentinski Firsht, kateri en greshen, in nesramen leben je pelal ǀ S. Steffan tudi ſe je prikasal timu bogaboyezhimu Appatu Hugonu daj. ed. ǀ zhakamo Firshta Hugona tož. ed. ǀ Poſhluſhajte Huga tož. ed. Cardinala 1. Húgo Kándid, srlat. Hugo Candidus (umrl 1099 ali kasneje), kardinal 2. Húgo iz samostana sv. Viktorja (1096–1114), filozof, teolog in mistični pisec 3. Húgo iz San Cara (pribl. 1190–1263), kardinal 4. Neki opat z imenom Húgo 5. Neki florentinski knez z imenom Húgo; → Ugo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Joahim(us) m osebno lastno ime
1. Jojakim:
rano tiga greha prejeli, de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham … Ioachim im. ed. ǀ nekadaj Mashnik Ioachim im. ed. je od te brumne Iudithe djal ǀ ſam ta ner vishishi Mashenik Joachim im. ed. s'úſemi Duhouni je ny nepruti shal 2. Joahim:
letu poterdi Appat Ioachim im. ed. ǀ od rojſtua Svetiga Franciſca ſtu lejt poprej je prerokoval v' Benetikih ta bogaboyezhi Appat Joachimus im. ed. 1. Jojakím, veliki duhovnik v Jeruzalemu (SP Jdt 4,6) 2. Morda je mišljen cistercijanski opat Jóahim iz Flóre (1132–1202), mistični pisec, ki pa je deloval v južni Italiji.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Karnotensis m osebno lastno ime
iz Chartresa:
kaj pravi Arnoldus Carnotenſis im. ed. (III, 444) Árnold iz Chartresa (16. stol.), opat v benediktinskem samostanu Bonneval pri Chartresu, pisec.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
káša Frazemi s sestavino káša:
bíti v káši,
brézova káša,
hodíti kot máček okrog vréle káše,
hodíti kot máček okrog vróče káše,
hodíti kot máčka okrog vréle káše,
hodíti okrog vréle káše,
[lépo] kášo skúhati kómu,
ne bóš káše píhal,
súkati se kot máčka okrog vréle káše,
vróča káša,
vrtéti se kot máčka okrog vréle káše,
zabrêsti v lépo kášo,
zakúhati vróčo kášo,
znájti se v káši
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
korák Frazemi s sestavino korák:
blížati se s hítrimi koráki,
držáti korák s kóm/čím,
hodíti v korák s čásom,
hodíti v korák s kóm/čím,
íti v korák s čásom,
íti v korák s kóm/čím,
korák za korákom,
lovíti korák s kóm/čím,
na vsákem koráku,
napredovánje z májhnimi koráki,
napredováti z májhnimi koráki,
napredováti z velíkimi koráki,
naredíti pŕve koráke,
naredíti pŕvi korák,
ne naredíti níti koráka,
ohrániti korák s kóm/čím,
pŕvi korák,
pŕvi koráki,
s hítrimi koráki,
stópati v korák s čásom,
stópati v korák s kóm/čím,
stópíti v korák s čásom,
stópíti v korák s kóm/čím,
storíti pŕvi korák,
storíti pŕve koráke,
ujéti korák s čásom,
z májhnimi koráki,
z velíkimi koráki
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kóst Frazemi s sestavino kóst:
bíti kóst v gŕlu kóga,
kóst se zatákne kómu v gŕlu,
kóst se zatíka kómu v gŕlu,
[kot] kóst v gŕlu,
kot pès na kóst,
nagánjati kómu stráh v kostí,
nagnáti kómu stráh v kostí,
obírati kóga do kostí,
obráti kóga do kostí,
oglódati kóga do kostí,
pogánjati kómu stráh v kostí,
pognáti kómu stráh v kostí,
polomíti kómu kostí,
preštéti kómu kostí,
s kóžo in kostmí,
sáma kóst in kóža je kóga,
sáme kostí so kóga,
stráh léze kómu v kostí,
tŕden kàkor kámen kóst,
tŕden kot kámen kóst,
vlíti kómu stráh v kostí,
vlívati kómu stráh v kostí
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kóža Frazemi s sestavino kóža:
báti se za svôjo kóžo,
bíti krváv pod kóžo,
bíti v dôbri kóži,
bíti v kóži kóga,
bíti v slábi kóži,
dobíti kúrjo kóžo,
dôbro se počútiti v svôji kóži,
doživéti kàj na lástni kóži,
dragó prodáti svôjo kóžo,
dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže,
držáti se [kóga/čésa] kot klòp [kóže],
iméti debélo kóžo,
iméti kóžo debélo kot slòn,
iméti kúrjo kóžo,
iméti slônjo kóžo,
iméti slônovo kóžo,
iméti tŕdo kóžo,
izkúsiti kàj na lástni kóži,
kómu je kàj písano na kóžo,
kričati, kot bi dajáli kóga iz kóže,
kúrja kóža,
móker do kóže,
na lástni kóži,
ne bíti v dôbri kóži,
ne môči iz kóže kóga,
ne môči iz [svôje] kóže,
ne počútiti se dôbro v svôji kóži,
ne počútiti se nàjbólje v svôji kóži,
nosíti svôjo kóžo napródaj,
občútiti kàj na lástni kóži,
odnêsti célo kóžo,
odnêsti zdrávo kóžo,
oskúbsti kóga do kóže,
preizkúsiti kàj na lástni kóži,
premóčen do kóže,
premočíti do kóže,
prepričati se na lástni kóži,
reševáti svôjo kóžo,
rešiti svôjo kóžo,
s kóžo in kostmí,
sáma kóst in kóža je kóga,
skočíti iz kóže,
slabó se počútiti v svôji kóži,
trésti se za svôjo kóžo,
vólk v óvčji kóži,
vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže,
zlésti pod kóžo [kómu]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Kutbertus m osebno lastno ime
Kutbert:
Kadar je pridigual Sveti Cutbertus im. ed. (IV, 9) Sv. Kútbert (pribl. 634–687), opat in lindisfarenski škof
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
LincolnshirePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [línkonšir], rodilnik [línkonšira]
BESEDOTVORJE: Lincolnshirčan, Lincolnshirčanka, Lincolnshirčanov, Lincolnshirčankin, lincolnshirski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Mavrus m osebno lastno ime
Maver:
Samerkajte kaj pravi Maurus im. ed. Rabbanus (II, 314) ǀ fazonetel Clotilde Shpanskiga krajla Hzhere, v' tem tudi ta krajliza je neſsla Jatnikom kroh sa almoshno, jo uprasha tudi nje ozha krajl Maurus im. ed. 1. Bl. Máver Magnéncij Rabán, srlat. Maurus Magnentius Rabanus (776/784–856), opat v Fuldi 2. Ni jasno, kateri kralj je mišljen. Ime Maurus sicer nosi neki kralj Britanije ali Bretanija (6. stol.).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Mehiška staroselska ljudstva – kako jih podomačimoProsila bi za nasvet, kako sloveniti oz. zapisati ter sklanjati pripadnike mehiških staroselskih ljudtev. Razen Apač, Apačinja nisem zasledila slovenskih oblik.
Navajam zapise v španščini:
ópata, mn. los ópatas
pima, mn. los pimas
tarahumara, mn. los tarahumaras
yuma, mn. los yumas
soba, mn. los soba (tokrat brez s)
seri, mn. los seris
tepoke (ali tepoque), mn. los tepokes (ali tepoques)
jocome [izg. hokome], mn. los jocomes
jano [izg. hano], mn. los janos
manso, mn. los mansos
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Méndel -dla m, oseb. i. (ẹ́) |brnski opat in naravoslovec|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Mohar -ja m osebno lastno ime
Mohor:
De bi tebi pokorne bile kazhe, kakor S. Mohariu daj. ed. Appatu Sv. Môhor, lat. Herm(en)agoras, mučen pribl. 305, ni bil opat, temveč lektor v Singidunumu, današnjem Beogradu.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Mojzes -a m osebno lastno ime
Mojzes:
Mojſſes im. ed. je bil G. Bogu ſvejſt ǀ Glihi vishi ſim bral od eniga greshniga groſovitniga Rasbojnika is Imenam Mojſſes im. ed. ǀ Slaſti pak pravi Mojſſes im. ed. Barcefa, de Shena pomaga Moshu v'Nebeſſa priti ǀ Mojſses im. ed. je bil sturil to skrinjo Boshjo poslatiti ǀ Leto reſnizo bi nam mogli ſprizhat Pelagia … Mojſes im. ed. pushaunik, inu ſtu drugih ǀ TaKushne Mojſeſs im. ed. je sapovedal s'Kameniam poſipat ǀ taku vaſs je ſfaril mojſeſs im. ed. ǀ kakor nekedaj Moiſses im. ed. je rokè Boshje bil sadershal ǀ Se je zhudil tej norski proshni Moiſes im. ed. ǀ kakor nekadaj je bil ſturil Mojseſs im. ed. ǀ S' tem oroshiam je bil premagal Moijſes im. ed. Amaliciterie ǀ sklenem s'taistem lepim navukam kateriga je dal ta S: Appat Mojseſ im. ed., kakor piſhe Ioannes Caſsianus ǀ En Sam Moiſeſs im. ed., v'mej Madianitery je bil Bogu dopadezh ǀ Letu premishlovaine je imel ta Bogu dopadezhi Moyſes im. ed. ǀ Moyses im. ed. Nebeſſa inu Elias ta paradish ſta bila ſapuſtila ǀ Moyſeſs im. ed. je samerkal, inu sapiſsal, s'kratkimy beſsadamy njegovu shivejne ǀ Boshjo beſsedo s'uſt Mojſeſa rod. ed. ǀ molitva njeh andohtliviga Firshta Mojseſsa rod. ed. ǀ ſtari Teſtament sprizha od Moiſſeſa rod. ed. ǀ G. Bug je bil Mojſſeſu daj. ed. dal ſvojo boshjo miloſt ǀ kaj je Bug djal h'Mojſſeſu daj. ed. ǀ is Boshyh beſſedy ſe dol vſame, kir je k'Mojſſeſu daj. ed. djal ǀ Bug sapovej Mojseſsu daj. ed. de ima pojti k'Faraonu ǀ G: Bug je bil sapouedal Mojſeſu daj. ed. ǀ kakor je bil mojſeſu daj. ed. oblubil ǀ nedershi kar Mojſsesu daj. ed., inu Aronu oblubi ǀ G. Bug je bil Moiſſeſu daj. ed. dal table teh deſſet S. sapuvidi ǀ kakor je edn djal k' Mojſeſſu daj. ed. kadar je hotel Vtto Boshjo ſidat ǀ Dua Rodà, Gad, inu ruben gredò K'Mojſeſſu daj. ed. ǀ ſo marmrali zhes Boga, inu Mojſeſſa tož. ed. ǀ ona shpotlivu je govorila, inu opraulala te shlushabnike Boshje Mojſeſſa tož. ed., inu Arona ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Rasbojniki s. Mojſeſa tož. ed. Pushaunika ǀ Mojſſeſa tož. ed. poſtavish sa Boga krajla Faraona ǀ nihdar nej Mojseſsa tož. ed., inu Arona proſsil ǀ punt ſazhneo zhes Mojſeſsa tož. ed. ǀ je hotel Moiſeſa tož. ed. k'Faraonu poſlati ǀ Bug bode tebe zhastitiga pred ludmij sturil kakor Mojſseſa tož. ed. ǀ je bil poſtavil Mojſſesa tož. ed. pruti Faraonu ǀ s'kusi Moyſeſa tož. ed. ſe saſtopio ty mogozhni, inu shlahtni ǀ poklizal ie bil Ioanneſa, kateri je bil Diviza … Moyſeſsa tož. ed., kateri je bil En bogat, mogozhen Firsht ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu … njega krotkust v' Mojseſsu mest. ed. ǀ samerkajo S.S. Vuzheniki ſaſtopnoſt Boshjo v' Salamonu … Miloſt v' Mojſeſu mest. ed. ǀ videozh v'Moiſeſu mest. ed. boſhie dellu ǀ v'tej vishi ſe vgmerat v'Mojſſeſu mest. ed. 1. Mójzes, lat. V Moyses, gr. Μουσῆς, hebr. Mošé, svetopisemski očak, Izraelov zakonodajalec in njegov rešitelj iz egipčanske sužnosti (SP 2 Mz 2,10) 2. Sv. Mójzes, puščavnik (po legendi prej razbojnik) in škof (umrl pribl. 390) 4. → Barcefa 5. Mójzes, opat v času sv. Antona
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Nilus1 -a m osebno lastno ime
Nil:
kakor S. Nilus im. ed. je vuzhil ǀ Nas opomina S. Nilus im. ed. ǀ leta je veliku shlishal od ſvetoſti od tiga bogaboyezhiga Appata Niluſa rod. ed. ǀ kakor je shlishal S. Chryſoſtomus po beſſedah Niluſa rod. ed. Shkoffa Sv. Níl (pribl. 910–1004), puščavnik in opat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nós Frazemi s sestavino nós:
bíti šè móker pod nósom,
dáti kómu po nósu,
dobíti jíh po nósu,
iméti [dóber] nós [za kàj],
iméti nós kot krompír,
íti za nósom,
na vrát na nós,
ne vídeti dljé od svôjega nósa,
nós cvetè kómu,
nós se je podáljšal kómu,
nós se je povésil kómu,
odíti z dólgim nósom,
ostáti z dólgim nósom,
pod nósom se obrísati za kàj,
pomolíti nós [kám, od kód],
potegníti kóga za nós,
tenák nós iméti,
v nós gré kàj kómu,
vídeti dálje od svôjega nósa,
vídeti dljé od svôjega nósa,
víhati [svój] nós [nad kom/čím],
[visôko] dvígati nós,
[visôko] dvígniti nós,
[visôko] dvigováti nós,
vléčenje za nós,
vléči kóga za nós,
vodíti kóga za nós,
vtakníti [svój] nós v kàj,
vtíkati [svój] nós v kàj,
z dólgim nósom,
zalopútniti kómu vráta pred nósom,
zapréti kómu vráta pred nósom
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
oča m, F
42,
abba, ozha, po Judovsku;
abbas, -tis, Apat, duhouni
ozha opat;
abavus, -vi, ozha predéda, dedou ſet
[str. 10b ];
abavus, ozha predéda
[str. 236a ];
abram, tá viſſoki
ozha;
ad patrem, k'ozhetu;
agnata, blishnîa od
ozheta tetta;
avus, dide, ozhetou, ali materin
ozha [str. 30b ];
avus, dide, ozhetou, ali materin
ozha [str. 236a ];
falsiparens, ne pravi
ozha;
frater germanus, brat po
ozhetu inu materi
[str. 90b ];
frater germanus, brat po
ozhetu [str. 236b ];
generator, genitor, ozha, rodnyk;
nutritius, -tÿ, gerob, ṡhpiṡhni
ozha;
nutritius parens, ṡhpiṡhni
ozha, oṡkerblenyk;
papa, Papeṡh,
ozha;
pappare, ſvojga
ozheta klizati;
parens, ozha, ali mati;
pater, -tris, ozha [str. 155b ];
pater, ozha [str. 236a ];
paterfamilias, goſpodar v'eni hiſhi, hiſhni
ozha;
patriarcha, ozhák, viſhi
ozha;
patricida, kateri
ozheta vbye;
prothoparens, pervi
ozha;
providentia dei, Bûg je en reṡmiſhlen
ozha;
prim. poloča
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
opàd opáda samostalnik moškega spola [opàt opáda] organski ostanki, zlasti rastlinski, ki tvorijo površinsko plast navadno gozdnih tal
ETIMOLOGIJA: iz opadati iz ↑padati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
opát -a m (ȃ) rel. predstojnik večjega samostana, zlasti benediktinskega, cistercijanskega: postati opat;
stiški opat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
opát -a m, člov. (ȃ) |predstojnik večjega samostana|opátinja -e ž, člov. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
opát -a
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
opȃt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
opȃt, m. der Abt, Mur., Cig., Jan., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
opat [opȃt]
samostalnik moškega spolaopat
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
opat (apat, opat) samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
opat m, abbas, -tis, Apat, duhouni ozha
opat
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
opat
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
opat sam. m ♦ P: 1 (TT 1577)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
opat ► ˈȯpaːt ȯˈpaːta m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
opȃtica – glej opȃt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
opatȋja – glej opȃt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
opȃtinja – glej opȃt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
opátovski -a -o (ȃ) pridevnik od opat: opatovsko dostojanstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Pafnucius -a m osebno lastno ime
Pafnucij:
Sveti Appat Paffnucius im. ed. je shlishal, de v' tem meſti Alexandria ſe najde ena loterza Tais imenovana ǀ S. Paffnucius im. ed. je dellal, kakor de bi ſe bal ǀ S. Paffnucius im. ed. je jo bil potroshtal s' miloſtio Boshjo ǀ Pojdi sdaj ſim ti Paulus, Anton … Paphnutius im. ed. … kateri vſy ſte s' meſt beyshali v' puszhave ǀ videm tiga suhiga S. Franciſca, tiga iszeraniga Paphnutiusa tož. ed. Sv. Pafnúcij, lat. Paphnutius (4. stol.), opat v Egiptu; → Pafnucius
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Peluziota m osebno lastno ime
Peluzijski:
pravi Peluſiota im. ed. (I/1, 105) ǀ Iſidorus Paluſiota im. ed. je sapiſſanu puſtil (IV, 62) Ízidor Pelúzijski, srlat. Isidorus Pelusiota (pribl. 360–435), menih (verjetno tudi opat), pisec pribl. 2000 pisem praktičnoteološke ali eksegetske vsebine
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Poncius m osebno lastno ime
Poncij:
ob zhaſſu te velike kuge, od katere pishe Pontius im. ed. (IV, 191) Verjetno je mišljen clunyjski opat Póncij (umrl 1126).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
potrpẹ́vati, -am, vb. impf. Geduld haben: opat je iz prvega potrpeval ž njim, Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prelát -a m (ȃ) rel. 1. visok cerkveni dostojanstvenik z vodstveno funkcijo, zlasti škof, opat: zbor prelatov 2. naslov za zelo zaslužnega duhovnika: prelat Grivec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
refektórij -a m (ọ́) knjiž. jedilnica, zlasti v samostanu: opat ga je povabil v refektorij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Romarikus m osebno lastno ime
Romarik:
ta Gospud Romaricus im. ed. povabi v'gostie s. Amaſa, inu v'srebernih, inu v'slatih sKledah ga goſti (I/2, 96) Sv. Romárik (570–655), sprva dvorni uradnik, od leta 600 menih benediktinec, soustanovitelj samostana in drugi opat v Remiremontu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Rupertus -ta m osebno lastno ime
Rupert, Robert:
s. Rupertus im. ed. pravi ǀ Inu S. Rupertus im. ed. Appat pravi ǀ kateru poterdi Rupertus im. ed. Abbas ǀ Piſhe Rupertus im. ed. Olcot ǀ ſamkaj ſe rajma tu kar pishe Rupertus im. ed. olkot ǀ S: Bupertus im. ed. Appat naſs opomina ǀ pravi Ruppertus im. ed. Abbas ǀ Samerkajte Nem. Nem. beſſede Appata Ruperta rod. ed. 1. Sv. Rupert iz Ottobeuerna (umrl 1145), opat 2. → Olkot; → Robertus, → Rubertus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Saba1 -a in nepreg. m osebno lastno ime
Sava:
kadar S: Saba im. ed. je vidil to hualeshnost, ſe sazhudi ǀ ta S: Mosh Saba im. ed. prezei sapovei de ym imaio dati, tu kar ſo premogli ǀ Semkaj ſe dobru rajma, kar pishe Surius od tiga boga bojezhiga Appata Saba rod. ed. (I/1, 182) Verjetno je mišljen sv. Sáva, srlat. Sabas (439–532), opat in voditelj palestinskega meništva. Ker se citati iz Surija sicer nanašajo le na starejše svetnike, je manj verjetno mišljen sv. Sáva, srlat. Sabas (pribl. 1173–pribl. 1236), rojen kot Rastko v Raški, sin Štefana Nemanje in prvi srbski nadškof.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Silvanus m osebno lastno ime
Silvan:
je djal S. Sylvanus im. ed. (IV, 263) ǀ Silvanus im. ed. Appat, kadar enkrat je bil premislil nebesku veſſelje (II, 91) 1. Ni jasno, kateri svetnik s tem (ali podobnim) imenom je mišljen. 2. Morda je mišljen Silván, srlat. Sylvanus (1167-89), opat v angleškem mestu Rievaulx. Na robu prvega zapisa je referenca S. Silvi. lib. 3. de Provid.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
SubiacoPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [subjáko], rodilnik [subjáka]
BESEDOTVORJE: Subiačan, Subiačanka, Subiačanov, Subiačankin, subiaški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Tritemius m osebno lastno ime
Trithemius:
sakaj Trithemius im. ed. je djal ǀ katerimu Trithemius im. ed. je djal ǀ kakor Trithemius im. ed. pishe ǀ Inu Trithemius im. ed., kakor tudi Armachanus pisheo Johannes Trithemius (1462–1516), benediktinski opat v Sponheimu v Nemčiji, učenjak
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Vandergesilus -a m osebno lastno ime
Vandregezil:
na mejſti hlapza en Angel je ſmejtal gvant, inu plajsh Vandergeſiluſu daj. ed. (III, 500) Sv. Vandregézil (pribl. 600–668), prvi opat v Fontanelli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zíd Frazemi s sestavino zíd:
bléd kot zíd,
govoríti zídu,
íti z glávo skozi zíd,
postáti bléd kot zíd,
postáviti kóga pred zíd,
potísniti kóga ob zíd,
prebledéti kot zíd,
pritísniti kóga ob zíd,
z glávo skozi zíd
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.