ópica ópice samostalnik ženskega spola [ópica] 1. umsko zelo razvit sesalec z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; primerjaj lat. Primates
2. igrača, ki predstavlja umsko zelo razvitega sesalca z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami
3. slabšalno omejen, neinteligenten človek, po vedenju podoben opici
4. znamenje kitajskega horoskopa med kozo in petelinom4.1. kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE: človeku podobna opica, človeška opica, ozkonosa opica, prava opica, širokonosa opica FRAZEOLOGIJA: gola opica, obnašati se kot opica, pijan kot opica, skakati kot opica, zadet kot opica ETIMOLOGIJA: = cslov. opica, nar. in star. hrv. ȍpica, strus. opica, češ. opice < slovan. *opica iz *opъ, kar je prevzeto iz germ., sorodno s stvnem. affo, nem. Affe, angl. ape < pgerm. *apōn-, verjetno prek arab. prevzeto iz stind. kapí- ‛opica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
ozkonósi ozkonósa ozkonóso pridevnik [oskonósi] STALNE ZVEZE: ozkonosa opica ETIMOLOGIJA: ↑ozek + ↑nos
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
širokonósi širokonósa širokonóso pridevnik [širokonósi] STALNE ZVEZE: širokonosa opica ETIMOLOGIJA: ↑širok + ↑nos
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka] 1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček
2. zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae
3. ekspresivno privlačna ženska
4. ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna
STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
ópičji ópičja ópičje pridevnik [ópičji] STALNE ZVEZE: opičji človek, opičji kruhovec FRAZEOLOGIJA: opičja ljubezen ETIMOLOGIJA: ↑opica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
áfna áfne samostalnik ženskega spola [áfna] 1. znak v obliki obkrožene črke a, ki se uporablja zlasti v elektronski komunikaciji; znak: @
2. slabšalno kdor vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, videzom
FRAZEOLOGIJA: afne guncati, guncanje afen ETIMOLOGIJA: < afinja iz besede, prevzete iz nem. Affe; v prvem pomenu po zgledu nem. Klammeraffe ‛hvatan’, tj. ‛južnoameriška opica z dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje’, iz Klammer ‛spojka, spona, oklepaj’ in Affe ‛opica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
dresíran dresírana dresírano pridevnik [dresíran] 1. v nekaterih zvezah v obliki dresirani ki z vadenjem, urjenjem postane vodljiv, ubogljiv in pridobi nekatere spretnosti1.1. ekspresivno ki z vztrajnim, načrtnim vzgajanjem, oblikovanjem postane vodljiv, ubogljiv
ETIMOLOGIJA: ↑dresirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
opičják opičjáka tudi ópičjak ópičjaka samostalnik moškega spola [opičják] tudi [ópičjak] 2. slabšalno omejen, predrzen človek, po vedenju ali telesni konstituciji podoben opici; SINONIMI: slabšalno opičnjak
4. veliki opici ali predniku človeka podobno domnevno bitje v odročnih predelih Azije, Severne Amerike; SINONIMI: opičji človek
ETIMOLOGIJA: ↑opica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
opičnják opičnjáka samostalnik moškega spola [opičnják] 1. zaprt prostor, kletka za opice
3. slabšalno omejen, predrzen človek, po vedenju ali telesni konstituciji podoben opici; SINONIMI: slabšalno opičjak
ETIMOLOGIJA: ↑opica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
makák makáka samostalnik moškega spola [makák] srednje velika rjavkasta ali rumenkasta opica z dolgim gobcem, ki živi v krdelu, živeča v Aziji ali Afriki; primerjaj lat. Macaca
STALNE ZVEZE: japonski makak ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Makak, angl., frc. macaque in port. macaco ‛opica’ iz kikon. makaku
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
káča káče samostalnik ženskega spola [káča] 1. plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat. Serpentes 1.1. meso te živali kot hrana, jed
2. mitološko bitje z dolgim kačjim trupom in glavo, pogosto upodobljeno v templjih, svetiščih
3. ozek, podolgovat predmet iz mehkega materiala
4. ekspresivno dolga vijugasta vrsta česa, kar se počasi premika
5. znamenje kitajskega horoskopa med zmajem in konjem5.1. kdor je rojen v tem znamenju
6. slabšalno kdor je hudoben, nesramen ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: mlečna kača, morska kača, pernata kača FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi. ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
gibón gibóna tudi gíbon gíbona samostalnik moškega spola [gibón] tudi [gíbon] manjša človeku podobna opica z vitkim telesom in dolgimi sprednjimi okončinami, ki živi v jugovzhodni Aziji; primerjaj lat. Hylobatidae
STALNE ZVEZE: zlatolični gibon ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Gibbon, angl. gibbon) iz frc. gibbon, nejasnega izvora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
pôlópica pôlópice samostalnik ženskega spola [pôu̯ópica] iz zoologije manjši sesalec z oprijemalnimi okončinami in velikimi očmi, ki lovi ponoči in se prehranjuje zlasti z žuželkami; primerjaj lat. Prosimiae
ETIMOLOGIJA: ↑pol + ↑opica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.