oportuníst -a m (ȋ) nav. slabš. kdor prilagaja mišljenje, ravnanje trenutnim okoliščinam zaradi lastne koristi; preračunljivec, prilagodljivec: ta človek je oportunist;
boriti se proti oportunistom in karieristom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
egomán -a m (ȃ) kdor pretirava v občudovanju samega sebe, zlasti svoje moči: avtoritaren egoman;
domišljav, neznosen egoman;
egoman in oportunist / politični egoman
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.