oprávljati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; oprávljanje (á) kaj ~ izpit; fiz. Sila ~a delo; ~ nadzorstvo nadzorovati; ~ službo oskrbnika biti oskrbnik; star. opravljati koga oblačiti
oprávljati se -am se (á) star. oblačiti se
oprávljati2 -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; oprávljanje (á) koga ~ taščo, kako je skopa
administrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; administríranje (ȋ) upravljati; uradovati; |opravljati pisarniška dela|
babičeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt; babičevánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |opravljati babiški poklic, biti babica|
celebrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; celebríranje (ȋ) |opravljati slovesen obred|
cúrati -am nedov. -ajóč, -áje; cúranje (ȗ) nizk. |opravljati malo potrebo|
délati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; délanje (ẹ́ ẹ̑)
1. kaj ~ čevlje, malto; žarg. ~ glavo operirati; ~ čudeže; ~ izpit |opravljati|; ~ maturo |maturirati|; ~ korake |korakati|; ~ kupčije |kupčevati|; ~ napake |motiti se|; ~ nemir; Vaša obleka se že ~a; delati kaj iz česa ~ gumi iz kavčuka; delati kaj z/s čim ~ cesto s stroji; ~ glasove z govorilnimi organi |tvoriti|; delati koga/kaj kakšnega/kakšno ~ kaj zanimivo; Ta frizura jo ~a mlajšo |jo pomlajuje|; delati komu kaj ~ fantu novo obleko; poud. ~ staršem žalost, veselje |žalostiti, veseliti jih|; delati proti komu/čemu ~ ~ oblasti, okupatorju |delovati|; Veliko ~amo ●na tem za to; delati za koga/kaj ~ ~ brata; ~ ~ mir na svetu; ~ ~ stranke od desete do dvanajste ure; ●delati na čem ~ ~ slovarju pri slovarju; sestavljati slovar; delati z/s kom/čim ~ s kemikalijami |imeti opraviti|; knj. pog. Rad ~a z ljudmi; grdo ~ z otroki, z jezikom |ravnati|
2. ~ in počivati; ~ na polju, pri stroju, v podjetju; ~ od jutra do večera; dobro, uspešno ~; ~ na roko, ročno; ~ kot konj, kot mravlja, kot črna živina; ~ kakor za stavo |hitro|; knj. pog.: Srce je začelo spet ~ biti, utripati; Naprave odlično ~ajo delujejo; Sin že ~a je zaposlen; Strup je začel hitro ~ delovati, učinkovati
délati se -am se (ẹ́ ẹ̑)
1. Led se ~a; Mrak se ~a mrači se; Škoda se ~a
2. delati se kakšnega tudi kakšen ~ ~ bolnega tudi bolan; ~a ~, da spi
dúša -e ž (ú)
1. človeška ~; šalj. privezati si ~o |utešiti si žejo, glad|; Tesno mi je pri ~i; mladostnikova ~; človek umetniške ~e; poud. v dno ~e biti prizadet |zelo|; neknj. pog. pri moji ~i, da ni res |sploh ni res|; postati ~ društva |najpomembnejši član|; ~ žoge |notranji del|
2. člov., poud.: najti sočutno ~o |človeka|; Žive ~e nisem videl |nikogar|; star. ~e pasti |opravljati duhovniški poklic|
fungírati -am nedov. -ajóč; fungíranje (ȋ) publ., v zvezi s kot delovati, opravljati funkcijo: ~ kot zastopnik društva
fúnkcija -e ž (ú) ~ predsednika |položaj|; družbena ~ umetnosti |naloga, vloga|; okvarjena ~ srca delovanje; mat. slika ~e; biti na ~i → opravljati, imeti funkcijo
gláva -e tudi gláva -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é gláv -áma -é -àh -áma; -é gláv -àm -é -àh -ámi (á; á ẹ́; á ẹ̑)
1. sneti klobuk z ~e; umivati ~o |lase, lasišče|; biti za ~o višji od drugih |za višino glave|; ~a družine; rediti pet glav (živine); zeljna ~; ~ solate; ~ motorja; ~e žebljev; dopis z ~o ustanove; Zelje dela ~e; jezikosl. |del slovarskega sestavka|
2. knj. pog.: znati iz ~e na pamet; vzeti komu ~o obglaviti ga; To mu ne gre v ~o Tega si ne more zapomniti; delati z ~o opravljati umsko delo; poud.: bati se za svojo ~o |za življenje|; iti za ~o komu |biti v smrtni nevarnosti|; Zvrtelo se mu je v ~i |Začutil je omotico|; misliti s svojo ~o |imeti samostojno mišljenje|; plačati kaj z ~o |umreti za kaj|; kronana glava |vladar|; visoke ~e |ugledni ljudje|; fant bistre ~e |bister, nadarjen|
izpolnjeváti -újem [u̯n] nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izpolnjevánje; (-àt) (á ȗ) kaj
1. ~ dolžnost; publ.: ~ naloge opravljati, uresničevati; ~ splošne pogoje razpisa |jim ustrezati|
2. ~ anketne liste, obrazce; To pohištvo lepo ~uje prostor
iztegováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; iztegovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ nogo v kolenu; ~ roko predse; nizk. Ljudje so začeli ~ jezike |opravljati, obrekovati|; Iztegovala je roke za njim; olepš. ~ roke po tujem imetju |krasti|
iztegováti se -újem se (á ȗ) Mišice se krčijo in ~ujejo
iztrébljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; iztrébljanje (ẹ́) kaj ~ gozd, senožet; poud. ~ manjšine |uničevati|
iztrébljati se -am se (ẹ́) redno se iztrebljati |opravljati veliko potrebo|
kákati -am nedov. -ajóč, -áje; kákanje (á) otr. |opravljati veliko potrebo|
lúlati -am nedov. -ajóč; lúlanje (ú) otr. |opravljati malo potrebo|
mokríti -ím nedov. môkri -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; mokrênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) Siri ~ijo; neobč. ~ podse, v hlače opravljati malo potrebo; brezos., poud. Mokrilo je iz nizke megle |rosilo|
obírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; obíranje (í ȋ; ȋ) kaj ~ češnje; Pes si ~a bolhe |odstranjuje|; poud. obirati koga ~ soigralca pri igri |mu z boljšo igro jemati denar|; ~ soseda za hrbtom |opravljati|
obírati se -am se (í ȋ; ȋ) poud.: Kaj se ~aš |obotavljaš, omahuješ|; ~ ~ po sobi |predolgo se zadrževati|
objédati -am nedov. -ajóč; -an -ana; objédanje (ẹ́) kaj Zajci ~ajo drevesna debla; poud. objedati koga ~ znance |opravljati, obrekovati|
ogovárjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ogovárjanje (ȃ) koga/kaj ~ mimoidoče; ~ koga z gospod predsednik; ~ nastopajoče z imenom; pokr. ~ sosede opravljati, obrekovati
olajševáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; (-àt) (á ȗ) komu kaj ~ bolniku bolečine; ~ učenje jezikov z novimi metodami
olajševáti se -újem se (á ȗ) neknj. pog. opravljati potrebo
oplétati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; oplétanje (ẹ̑) kaj ~ steklenice; opletati koga/kaj z/s čim ~ voz s trakovi; opletati z/s čim ~ z rokami; slabš. ~ z jezikom |opravljati, obrekovati|; Hlače mu ~ajo okrog nog; poud.: ~ po cesti kot pijan |opotekati se|; Kaj tako dolgo ~a po hiši |se mudi, se zadržuje|
oplétati se -am se (ẹ̑) poud.: nerodno se opletati med avtomobili |hoditi|; To se ti bo še opletalo |imelo neprijetne posledice|; poud. opletati se z/s kom/čim S tem delom se že dolgo ~a |ukvarja|; Kaj bi se opletal z njimi |se ukvarjal|
ožírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ožíranje (í ȋ; ȋ) poud. kaj Koze ~ajo listje |obžirajo, oglodavajo|; slabš. ožirati koga |grobo oštevati; opravljati, obrekovati|
pásti2 pásem nedov. -i -ite; -óč; pásel -sla, pást, pásen -a; pásenje; (pàst) (á) kaj ~ krave; poud. ~ dolgčas |dolgočasiti se|; neobč. duše ~ |opravljati duhovniški poklic|; poud. ~ jezo |jeziti se|
pásti se pásem se (á) Krave se ~ejo; poud. pasti se nad čim ~ ~ ~ tujo zadrego |uživati|
polágati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; poláganje (ȃ) koga/kaj ~ cevi; ~ otroka v zibelko; ~ izpite → opravljati, delati; ~ prisego → prisegati; ~ račun o svojem delu → poročati, dajati ga v oceno; ~ račun pred sodnikom → zagovarjati se; polagati komu/čemu kaj ~ govedu deteljo; knj. pog. ~ dekletu karte vedeževati iz kart; poud. To vam toplo ~am na srce |vam zelo priporočam|; publ. polagati kaj na koga/kaj ~ velik pomen na zunanjost → pripisovati, dajati; ~ upe na sina → upati v sina; polagati kaj v koga/kaj neobč. ~ veliko osebnega v dramo; publ. ~ vse upe v otroka → upati v otroka
póšta -e ž (ọ̑) oddati pismo na ~o; dobiti se na ~i; poslati po ~i; knj. pog. imeti ~o za koga sporočilo; poud. ~e prenašati |opravljati|; voj. vojaška ~; skup. odpreti ~o; ~ od domačih
pritakníti in pritákniti -em dov. pritákni -te in -íte; pritáknil -íla, pritáknit, pritáknjen -a; pritáknjenje; (pritáknit) (í/ȋ/á á) kaj k/h čemu ~ flavto k ustom; poud. pritakniti komu/čemu kaj ~ politiku sumljivo preteklost |pripisati|; ~ številki pet še ničlo |dodati|
pritakníti se in pritákniti se -em se (í/ȋ/á á) koga/česa ~ ~ česa s prsti dotakniti se; poud.: Dela se še ~e ne |ga noče opravljati|; Pritaknila se ga je bolezen |zbolel je|; poud. pritakniti se komu Na cesti se mu je pritaknil neznanec |pridružil|
profesionálec -lca [ijo] m s -em člov. (ȃ) delo ~ev; poud. biti pravi ~ v čem |strokovno, kakovostno kaj opravljati|
profesionálka -e [ijo] ž, člov. (ȃ)
profesionálčev -a -o [ijo] (ȃ)
rabótati -am nedov. -ajóč; rabótanje (ọ̑) star. komu ~ fevdalcem opravljati tlako; poud. ~ v gozdu |težko delati, garati|
robótati -am nedov. -ajóč, -áje; robótanje (ọ̑) star.: garati; opravljati tlako
rôka -e tudi rôka -é ž, prva oblika rod. mn. rók; druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é rók -áma -é -àh -áma; -é rók -àm -é -àh -ámi; tož. ed. in mn. v predl. zv. tudi róko róke (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑)
1. zlomiti si ~o, obe ~i; seči komu v ~o; držati se za ~e; podajati si kaj iz rok v ~e; leva ~; mišičaste ~e; umetna ~ |proteza|; ~ opice; ~ v komolcu; peljati dekle pod ~o |spremljati, voditi jo|; poud.: braniti se z golimi ~ami |brez pripomočkov|; Ná ~o, da bom držal besedo |obljubljam|; ptt v ~e xy |označba na pošiljki|
2. delati čevlje na ~o; žeti na ~e; knj. pog.: imeti blago iz druge ~e od preprodajalca, od prvega uporabnika; Trgovina je precej od rok oddaljena, daleč; Novica je iz prve ~e iz neposrednega vira; biti si na ~e, na ~o pomagati drug drugemu, biti v prijateljskih odnosih; kupiti pod ~o nezakonito, skrivaj; narediti kaj z levo ~o z lahkoto, površno; publ. politika močne ~e; olepš. položiti ~o nase |narediti samomor|; poud.: dati knjigo, vajeti iz rok |nehati brati, opravljati vodilno funkcijo|; Denar mu gre nerad iz rok |Skop je|; Delo mu gre od rok |Hitro dela|; držati, imeti ~o nad kom |biti njegov zaščitnik, varovati ga|; dvigniti ~o proti komu, nad koga |udariti, pretepsti ga|; Ta pa ima ~o |je spreten|; delati na svojo ~o |brez soglasja, vednosti drugih|; narediti na hitro ~o |na hitro|; gledati komu pod ~e |nadzorovati ga|; dati komu posestvo v ~e |prepustiti mu ga v upravljanje|; vzeti koga v ~e |ostro opomniti, ošteti ga|; vzeti pletenje v ~e |začeti plesti|; vzeti usodo v svoje ~e |odločati sam|; (Za)prosil je za njeno ~o |Zasnubil jo je|; na ~ah nositi koga |razvajati|; biti, imeti kaj pri ~i |blizu|; Posestvo je v drugih, tujih ~ah |v tuji lasti|; njegova desna ~ |najožji sodelavec|; ~ oblasti, pravice |oblast, pravica|
scáti ščíjem tudi scáti ščím nedov. ščíj -te tudi ščì ščíte, ščóč; scál -a, scát; scánje; (scàt) (á í; á í) nizk. |opravljati malo potrebo|
servisírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; servisíranje (ȋ) kaj ~ avtomobil |opravljati popravljalna, vzdrževalna dela|; servisirati koga/kaj z/s čim publ. ~ potrošnike z novimi modeli oskrbovati
sód1 -a m, mn. tudi -ôvi -ôv (ọ̑) nalivati vino v ~; stolitrski ~; ~ vina; popiti cel ~; poud.: polniti ~e brez dna |opravljati nekoristno delo|; biti ~ smodnika |vir nevarnosti|
šamanizírati -am nedov. -ajóč; šamanizíranje (ȋ) |opravljati šamanski obred|
težáčiti -im nedov. težáčenje (á ȃ) redk. komu/čemu ~ gospodi biti za težaka; neobč. ~ na tujem opravljati težaška dela; sleng. sitnariti, biti nadležen
urinírati -am dvovid., nedov. -ajóč; uriníranje (ȋ) zdrav. |izpraznjevati sečni mehur|; redk. ~ kar pred vrati opravljati malo potrebo
vklénjen -a -o; bolj ~ (ẹ́) ~ ujetnik; poud. vklenjen v kaj biti ~ ~ poklicne dolžnosti |zavezan jih opravljati|
vklénjeni -ega m, člov. (ẹ́) odpeljati ~ega
vklénjenost -i ž, pojm. (ẹ́)
vlačíti in vláčiti -im nedov. vláči -te in -íte, -èč -éča; vláčil -íla, vláčit, vláčen -a; vláčenje; (vláčit) (í/ȋ/á á) kaj ~ hlode; poud. ~ s seboj vso opremo |nositi|; poud. vlačiti koga po čem ~ soseda po sodišču |pogosto ga tožiti|; ~ taščo po zobeh |opravljati, obrekovati|; pokr. branati
vlačíti se in vláčiti se -im se (í/ȋ/á á) Krilo se ~i za njo; poud. ~ ~ kot megla |počasi hoditi|; slabš. ~ ~ kdo ve kod |potepati se, pohajkovati|; slabš. vlačiti se z/s kom ~ ~ z ničvrednimi ženskami |imeti spolne odnose|
bogoslúžje -a s, pojm. (ȗ) opravljati ~; zgod. slovansko ~
diletánt -a tudi diletànt -ánta m, člov. (á; ȃ á; ȁ á) igralec ~ nepoklicni igralec, ljubitelj; slabš. opravljati delo kot pravi ~ |nestrokovnjak|
diletántka -e ž, člov. (ȃ)
izvídništvo -a s, pojm. (ȋ) opravljati ~
knjigovódstvo -a s, pojm. (ọ̑) opravljati ~; števn. zglasiti se v ~u
ležêrno nač. prisl. -ej(š)e (ȇ; ȇ) ~ opravljati kaj počasi; ~ poslušati poročila brezbrižno
nalóga -e tudi náloga -e ž (ọ̑; á) izpolnjevati ~e; izračunati ~o; uspešno opravljati ~e vodenja podjetja voditi podjetje; vznes. njegova življenjska ~ |cilj|
nejevólja -e ž, pojm. (ọ́; ọ̑) kazati ~o; z ~o opravljati kaj nerad
nèzmánjšan -a -o (ȅȃ) ~ obseg, prostor; opravljati delo z ~o vnemo
nèzmánjšanost -i ž, pojm. (ȅȃ)
pedántno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ~ opravljati delo zelo natančno
plačílo -a s (í) dati, dobiti ~; ~ na obroke; za ~, urad. proti ~u opravljati kaj; pojm. ~ dolgov; fin. Dolg je dospel v ~
pôsel2 -sla [-u̯] m (ó) bančni ~i; publ. opravljati predsedniške ~e biti predsednik; poud.: dobiti nov ~ |delo, zaposlitev|; lotiti se ~a |dela, opravila|; narediti dober ~ |kupčijo|
práksa -e ž, pojm. (ȃ) uporabiti znanje v ~i; učitelj z večletno ~o z večletnimi delovnimi izkušnjami; obvezna ~ obvezno delo; opravljati odvetniško ~o odvetniški poklic; zdravnik splošne ~e zdravnik splošne medicine; publ. odstopanje od dosedanje ~e od ustaljenega načina ravnanja, navad
prevéstno nač. prisl. (ẹ́) ~ opravljati kaj
ravnáteljstvo -a s, pojm. (ȃ) opravljati ~; števn. zglasiti se v ~u
redárstvo -a s, pojm. (ȃ) opravljati ~; mestno ~
storítev -tve ž (ȋ) opravljati obrtne ~e; zdravstvene ~e; publ. vrhunske ~e športnikov dosežki; pojm. ~ neprimernega dejanja
uredníštvo -a tudi urédništvo -a s, pojm. (ȋ; ẹ̑) opravljati ~; skup. seja ~a; števn. poslati članek na ~
vájeno nač. prisl. (ȃ) ~ opravljati kaj
zaníkrno nač. prisl. (í/ȋ) slabš. ~ opravljati delo |malomarno|; ~ oblečen |zanemarjeno|
zasébno nač. prisl. (ẹ̑) ~ opravljati zdravniški poklic; ~ povedati svoje mnenje
zglédno nač. prisl. -ej(š)e (ẹ̑; ẹ̑) ~ opravljati delo; ~ živeti