aircondition in air-condition -a [êrkondíšən -šna] m (ȇ-ȋ) žarg. klimatska naprava: avtobus, opremljen z airconditionom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
biválnik -a m (ȃ) premični zabojnik, opremljen z najnujnejšimi pripomočki za bivanje: Bivalnik za ekipo, ki dežura pri plazu, bodo morali v dolino prepeljati s helikopterjem E ↑biválni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
camping in kámping -a [prva oblika kêm- tudi kám-] m (ȇ; ȃ) urejen in opremljen prostor za športno taborjenje: urediti camping // bivanje, taborjenje na takem prostoru: iti na camping; oprema za camping; neskl. pril.: camping prostor; camping oprema
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
dušegúbka -e ž (ȗ) med drugo svetovno vojno posebno opremljen avtomobil za uničevanje ljudi s plini: človeštvo ne bo pozabilo nacističnih krematorijev in dušegubk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
fítnes1 -a in fitness -a cit. [fítnes] m (ȋ) 1. telesne vaje, zlasti na posebnih rekreacijskih napravah, za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti: hoditi na fitnes; trener fitnesa; V stranskih prostorih so predvideni plezalna stena, dvorana za squash, dvorana za fitnes, masažo in rehabilitacijski prostor 2. prostor, opremljen s posebnimi rekreacijskimi napravami za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti; fitnes center (1): V hotelu ponujajo kar precej udobja in možnosti za dodatne dejavnosti, saj imajo na voljo savno in fitnes E ← agl. fitness iz ↑fítfítnes2 -- v prid. rabi
fitnes klub; fitnes studio; Njen osebni trener skrbi za obvezno in vodeno telovadbo na fitnes napravah
fítnes cénter -- -tra in cênter -tra in fitness cénter -- -tra in cênter -tra m (ȋ, ẹ̄; ē)
1. prostor, opremljen s posebnimi rekreacijskimi napravami za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti; fitnes1 (2): Poleg savn, fitnes centra, masažnih prostorov in lepotilnic bodo tik ob pečini uredili veliki pokriti bazen s pogledom na morje
2. podjetje, ki ponuja fitnes storitve: Članstvo v fitnes centru dandanes ni le priznanje lastnemu telesu, temveč tudi izraz družbene pripadnosti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
fónolaboratórij -a m (ọ̑-ọ́) lingv. prostor za učenje tujih jezikov s pomočjo magnetofona; jezikovni laboratorij: šola ima sodobno opremljen fonolaboratorij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
kabinét -a m (ẹ̑) - 1. majhna soba, zlasti kot sestavni del stanovanja: dobil je v najem opremljen kabinet; stanovanje ima dve sobi in kabinet / otroški kabinet
// takšna soba kot delovni prostor: profesor ga je sprejel v svojem kabinetu / delovni kabinet - 2. prostor z zbirkami, učili: šola ima nove predavalnice, laboratorije in kabinete / mineraloški, biološki kabinet; v muzeju bodo odprli numizmatični kabinet; šolski kabinet; kabinet za fiziko
- 3. oddelek, urad, ki za visokega (državnega) funkcionarja opravlja različna strokovna dela: kabineti članov Izvršnega sveta / šef kabineta / kabinet predsednika republike / kabinet ministra za industrijo
- 4. v nekaterih državah ministrski svet, vlada: sestaviti kabinet; Churchillov kabinet; demisija kabineta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
kámp tudi camp -a [druga oblika kámp in kêmp] m (ȃ; ȇ) urejen in opremljen prostor za športno taborjenje: biti, preživeti počitnice v kampu / avtomobilski kamp avtokamp; neskl. pril.: kamp oprema
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
katalóg -a m (ọ̑) - 1. sistematični seznam knjig z določenimi podatki: izdelati, sestavljati katalog; poiskati signaturo knjige v katalogu; moderno urejeni katalogi; katalog knjižnice / prostori za katalog / žarg. iti v katalog v oddelek za katalogizacijo
// s prilastkom seznam česa z določenimi podatki sploh: zvezdni katalog; katalog umetnin; katalog znamk; pren., publ. katalog človekovih pravic - 2. publikacija s seznamom določenih del in nekaterimi podatki: galerijski katalog; katalog s predgovorom
- 3. seznam vsega blaga proizvodne ali trgovske organizacije, opremljen s podatki o kvaliteti, s ceno in sliko: katalogi in prospekti / naročiti blago po katalogu
- 4. zastar. dnevnik, redovalnica: odprl je katalog in začel spraševati
♦ biblio. abecedni katalog; avtorski katalog narejen po abecedi avtorjev; listkovni katalog; stvarni katalog narejen po določenih vidikih glede na vsebino del; šol. katalog nekdaj uradna knjiga z osebnimi podatki učencev in podatki o njihovem uspehu, vedenju, šolanju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
komfórten -tna -o prid., komfórtnejši (ọ̑) nav. ekspr. opremljen tako, da omogoča udobno bivanje: komfortno stanovanje / gradnja manj komfortnih hotelovkomfórtno prisl.: oddaja komfortno opremljeno sobo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
kopalíšče -a s (í) urejen in opremljen prostor za kopanje, plavanje: kopališče ima plavalni bazen in bazen za otroke / kopališče ob morju / termalno kopališče v toplicah, zdraviliščih s termalno vodo; zimsko kopališče // v zvezi javno kopališče stavba s prostori za umivanje, kopanje: kopat se hodi v javno kopališče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
léten2 -tna -o prid. (ẹ̑) poleten: vroči letni meseci / letni plašč; kupiti letno obleko / letne gume plitvo narezane gume; letne in zimske počitnice; letno gledališče prostor za uprizarjanje gledaliških predstav na prostem; letno telovadišče prostor, urejen in opremljen za telovadbo na prostem
♦ strojn. letno olje motorno olje za avtomobile, po viskoznosti primerno za poletni časlétno prisl.: biti letno oblečen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ležálnik -a m (ȃ) - 1. ležalni stol: zlekniti se na ležalnik; poležavati v ležalniku / babica je napol ležala na svilenem ležalniku
● novi avtobus je opremljen s sedeži ležalniki z ležalnimi sedeži
// iz desk zbita priprava za sončenje: na kopališču izposojajo ležalnike - 2. ležalni vagon: v ležalniku je še nekaj prostih mest / ležalnik proti Beogradu je razprodan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
línkSSKJ -a m (ȋ) pog. element računalniškega dokumenta, ki omogoča premik v drug dokument ali na drugo mesto v istem dokumentu; hiperpovezava, nadpovezava, povezava (2): Vsak link je opremljen s kratkim opisom vsebine in oceno, to pa močno povečuje uporabno vrednost prikazanih povezav E ← agl. link, prvotno 'člen v verigi'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
manométer -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje tlaka: koliko kaže manometer;
avtoklav je opremljen z manometrom;
manometer na parnem kotlu / kovinski manometer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
mína1 -e ž (ȋ) - 1. z razstrelivom napolnjeno telo, ki se ne izstreljuje, ampak polaga, nastavlja: mine so eksplodirale druga za drugo; odstranjevati, polagati mine / ladja je naletela na mino in se potopila / podvodna mina
♦ voj. kontaktna mina; magnetna mina - 2. voj. s krilci opremljen izstrelek minometa: mine so dobro zadevale cilje / protitankovska mina / tromblonska mina ki se s puško izstreli na krajšo razdaljo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
navigácijaSSKJ -e ž (á) 1. iskanje in izbira določene funkcije v menijih elektronskih naprav: preprosta navigacija; Navigacija po menijih in postavkah na zaslonu je olajšana, saj si pri tem navadno pomagamo z daljinskim upravljalnikom 2. sistem navigacijskih satelitov, postaj in elektronskih navigacijskih pripomočkov, ki omogoča določanje položaja vozil in njihovo vodenje v določeni smeri: Vsak satelit je opremljen z atomsko uro, ki je ključnega pomena za navigacijo E ← nem. Navigation, agl. navigation ← lat. nāvigātiō 'plovba' iz nāvis 'ladja'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
nèoprémljen -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni opremljen: oddaja neopremljeno sobo;
stanovanje je še neopremljeno / z učnimi pripomočki neopremljena šola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
oprémiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) - 1. načrtno dati, razpostaviti pohištvo in druge predmete v kak prostor: opremiti sobo; opremiti si stanovanje / opremiti s starim pohištvom / dnevne sobe še ne bomo opremili še ne bomo kupili opreme zanjo; dvorano je opremila naša največja tovarna pohištva izdelala pohištvo zanjo
// opremiti odrsko sceno - 2. narediti, da ima delovna organizacija naprave, priprave, potrebne za opravljanje dejavnosti: opremiti delavnico, laboratorij; opremiti šole z instrumenti / opremiti letališče
// dati k napravi, pripravi predmete za (boljše) delovanje: opremiti čoln, stroje; opremiti z jadri - 3. narediti, da kdo dobi, kar je potrebno za opravljanje dejavnosti: opremiti armado, alpinistično odpravo; opremiti z modernim orožjem; opremiti se za v gore / opremiti konja
- 4. dati zunanjo podobo knjigi, gramofonski plošči: knjigo je opremil mladi akademski slikar / kot označba avtorstva prevedel X, opremil Y
- 5. publ. dati (k) čemu še kaj; dodati: opremiti knjigo z opombami; opremiti prevod s predgovorom / opremiti kupon s podatki vpisati nanj podatke
● ekspr. s prvo plačo se je kolikor toliko opremil se oskrbel z obleko, oblačili
♦ adm. opremiti dopis z datumom navesti, napisati datum; opremiti prošnjo s prilogami priložiti, dodati priloge; film., rad. zvočno opremiti dodati radijski oddaji, filmu ustrezno glasbo, šume; navt. opremiti ladjo namestiti na ladji, kar je potrebno, predpisano, da je ladja sposobna za plovbo
oprémljen -a -o: razkošno opremljen salon; rov je tehnično dobro opremljen; avtomobil je opremljen za vožnjo v snegu; moderno opremljena armada; izdaja klasikov, opremljena z opombami; sobo je najel opremljeno; publ.: vozilo je opremljeno z dvotaktnim motorjem ima dvotaktni motor; knjiga je opremljena s ščitnim ovitkom ima ščitni ovitek
// v malih oglasih opremljeno sobo oddam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
pecljálnik -a m (ȃ) naprava za trganje jagod s pecljevine, navadno pri grozdju: Prostor je opremljen z najsodobnejšo tehnologijo, z modernim pecljalnikom, ki ločuje peclje od grozdnih jagod in te prečrpa v pnevmatsko stiskalnico E (↑)pecljáti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
podódrje -a s (ọ̑) gled. prostor pod odrom, navadno opremljen z napravami za vrtenje, pogrezanje igralne ploskve: oder in pododrje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
póljski tudi pôljski -a -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na polje 1: poljski pridelki / poljska in hišna dela / poljska pot / poljske in gozdne rastline
● poljski čuvaj kdor ponoči varuje polja določene vasi pred škodo, tatovi in dobiva za to plačilo
♦ bot. poljski mak mak, ki raste kot plevel, Papaver rhoeas; poljska bekica bekica, ki raste po travnikih, Luzula campestris; poljsko grabljišče travniška rastlina z vijoličastimi cveti v glavicah, Knautia arvensis; fiz. električna poljska jakost količina, s katero je določeno električno polje in se dobi s silo na električni naboj; lov. poljska perjad fazani, prepelice; voj. poljski telefon telefonski aparat, ki se uporablja na terenu; poljski top top večjega kalibra, opremljen s kolesi, ki se da vleči z vojaškimi vozili; poljska artilerija artilerija, ki pomaga pehoti in tankom pri operacijah na bojišču; poljska bolnica zasilna vojaška bolnica v bližini bojišča; poljska kuhinja prevozne naprave za pripravljanje hrane v bližini bojišča; zool. poljski brzec brzec, ki ima na zelenih pokrovkah deset belih lis, Cicindela campestris; poljski škrjanec škrjanec s kratkim okroglastim čopom na glavi, Alauda arvensis; poljski vrabec vrabec s čokoladno rjavim temenom in črno liso ob belih ušesih, Passer montanus; poljski zajec; poljska miš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
pošíljka -e ž (ȋ) - 1. ustrezno opremljen predmet, ki se pošlje po pošti: oddati, odpreti, sprejeti pošiljko; dostavljanje pošiljk na dom; prejemnik pošiljke; vpisati podatke o pošiljki / denarna, pisemska pošiljka; letalska pošiljka
♦ ptt ekspresna pošiljka; mešana pošiljka pošiljka v mednarodnem prometu iz tiskovin, vzorčnih pošiljk in listin, ki nimajo osebnega pismenega sporočila; navadna pošiljka ki nima nobene posebne označbe; poštno ležeča pošiljka ki se ne dostavi, ampak jo naslovnik osebno prevzame na naslovni pošti; priporočena pošiljka za katero izda pošta potrdilo o prejemu in katere prejem potrdi naslovnik s podpisom; pošiljka s povzetjem pošiljka z označeno vrednostjo, ki jo mora naslovnik poravnati ob prevzemu - 2. količina določenega blaga, ki se hkrati pošlje naslovniku, naročniku: prvo pošiljko banan so že prejeli; pren., ekspr. v taborišče je prispela nova pošiljka pregnancev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
računálnica -e ž (ȃ) učilnica, prostor, opremljen z računalniki: Naslednja velika pridobitev je multimedijski prostor, v katerem bosta združeni knjižnica in računalnica E univerbizirano iz računálniška učílnica
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
rokokójski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rokoko: rokokojski slog / ogledalo z rokokojskim okvirom; rokokojska oprema / rokokojsko slikarstvo / rokokojska okrašenost
● knjiž. rokokojski poklon nenaraven, izumetničen
♦ obrt. rokokojska čipka čipka z značilnim cvetličnim vzorcem, delana v dobi rokokojarokokójsko prisl.: rokokojsko opremljen salon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
rólkarski -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na rolkarje ali rolkanje; skejterski: rolkarska proga; rolkarska tekma; K prvi generaciji tovarnarjev spada še rolkarski navdušenec, ki je s prijateljem in uslužbencem garažno izdelovanje rolk dopolnil še s snežnimi deskami E (↑)rólkarrólkarski párk -ega -a m (ọ̑, ȃ)
namenski prostor za rolkanje, opremljen z zidki za drsenje, skakalnicami in klančinami; skejt park: Obljubljajo center alternativnih športov s plezalno steno, rolkarskim parkom in prenovljenim hokejskim igriščem pri šolskem centru
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
rustikálen -lna -o prid. (ȃ) - 1. preprosto, grobo izdelan: okrasiti stene z rustikalnimi predmeti; rustikalna hiša / rustikalna izdelava, zidava / rustikalni modeli, vzorci; rustikalno pohištvo pohištvo, ki v izdelavi, oblikah posnema pohištvo (nekdanje) kmečke hiše
- 2. knjiž. kmečki, podeželski: rustikalna podoba naselja / opisi rustikalnega življenja / lokal, opremljen v francoskem rustikalnem slogu
- 3. knjiž. robat, grob: človek rustikalne zunanjosti / rustikalne navade
♦ zgod. rustikalna zemlja zemlja, ki jo podložnik obdeluje in od nje živi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
sanátor -ja m, člov. (ȃ) kdor sanira, je določen, postavljen, da z organizacijskimi, finančnimi, pravnimi ukrepi izboljša neugodno finančno stanje delovne organizacije, skupnosti: Že pred tednom dni je bilo jasno, da bo tretji sanator, opremljen z dobrimi menedžerskimi izkušnjami, prišel iz gospodarstva E ← lat. sānātor 'zdravitelj, zdravilec' iz (↑)sanírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
satelít -a m (ȋ) - 1. nebesno telo, ki kroži okoli kakega planeta: zemlja in njen satelit luna; hodi okrog nje kot satelit / naravni satelit
♦ astr. Jupitrovi sateliti
// temu podoben tehnični izdelek, opremljen z različnimi instrumenti, napravami: izstreliti satelit; okrog zemlje kroži že veliko satelitov; spremljati olimpiado preko satelita / komunikacijski, meteorološki, navigacijski satelit; sateliti za znanstveno raziskovanje / umetni satelit - 2. publ. formalno samostojna država, vlada, politično in gospodarsko podrejena močnejši državi, vladi: poraz Nemčije in njenih satelitov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
skêjt1 -a in skate -ta cit. [skêjt] m (ȇ) pog. podolgovata deščica s koleščki, na kateri se stoji in z eno nogo poganja; rolkaSSKJ: Včasih sem veliko skejtal, potem pa mi je trener skejt zaplenil E ← agl. skate, prvotno 'drsalka', ← niz. schaatsskêjt2 -- v prid. rabi
skejt scena; V svetovni skejt industriji se je začelo snemati vse več skejt filmov
skêjt párk -- -a in skêjtpárk -a in skate párk -- -a m (ȇ, ȃ)
namenski prostor za rolkanje, opremljen z zidki za drsenje, skakalnicami in klančinami; rolkarski park: Dajte nam en dober skejt park, pa ne bomo več toliko ropotali na ulici
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
sklèp sklépa m (ȅ ẹ́) - 1. gibljiv stik dveh ali več kosti: sklep mu je otekel, otrdel; boli, ekspr. trga ga v sklepih; poškodba sklepa; bolečine v sklepih; ekspr. biti trd v sklepih / ekspr. roka je skočila iz sklepa / čeljustni, kolčni, kolenski sklep
- 2. mesto, kjer se kaki členi, deli navadno gibljivo sklepajo, spajajo: okrepiti sklep; sklepi lesenega zložljivega metra / poskakovanje vagonov na sklepih tračnic
- 3. element, ki sklepa kake člene, dele: speti, zvezati s sklepi; aluminijasti, železni sklepi
- 4. navadno s prilastkom končna misel, ugotovitev kakega sklepanja, razmišljanja: sklep, da je govoril neresnico, je bil potrjen; priti do nenavadnega, zmotnega sklepa / iz uradnih izjav delati presenetljive sklepe; publ. potegniti iz razprave nekaj sklepov
// trditev, izjava, izpeljana iz dveh ali več trditev, izjav po pravilih logike: iz premis, trditev izpeljati sklep / knjiž. dedukcijski, indukcijski sklep - 5. kar se sklene, določi
- a) po premisleku: držati se svojega sklepa; pozabiti na vse dobre sklepe; ostati pri svojem sklepu / narediti trden sklep trdno skleniti
- b) po končani obravnavi, razpravi: izglasovati, sprejeti sklep z večino glasov; prebrati sklepe seje, zborovanja; sklep o omejitvi uvoza / zapisnik sklepov
// jur. pravni akt o posamezni zadevi pravne narave, izdan zlasti v postopku: izdati, podpisati sklep; sklep o dedovanju, priporu
- 6. raba narašča konec, zaključek: za sklep sezone uprizoriti komedijo / smrt je sklep življenja
- 7. redko sklenitev: doseči sklep pogodbe
♦ alp. sklep doline konec doline, kot; anat. kopitni sklep; kroglasti sklep s polkrogli podobno sklepno glavico in ustrezno ponvico; skočni sklep med golenico, mečnico in skočnico; filoz. logični sklep ki upošteva zakon logike; sklep silogizma; gozd. sklenjen gozdni sklep gozd, v katerem se krošnje prekrivajo ali vsaj medsebojno dotikajo; lit. sklep del literarnega dela, v katerem se dogajanje sklene, konča; med. vstaviti umetni sklep; otrdelost sklepa; vnetje sklepov; ptt pisemski sklep več v vrečo zloženih pisemskih pošiljk, ki se pošiljajo določeni pošti za nadaljnjo odpravo; žel. sklep vlaka konec vlaka, opremljen s sklepnim signalom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
sklépen -pna -o prid. (ẹ̑) - 1. nanašajoč se na sklep: sklepne kosti; sklepno tkivo / sklepni revmatizem
- 2. raba narašča končen, zaključen: sklepni verzi soneta / sklepni pogovori med delegacijama; sklepna prireditev, slovesnost / sklepni govor
♦ anat. sklepni odrastek; sklepna glavica izbočeni konec kosti v sklepu; sklepna jamica, ponvica, skledica vbočeni konec kosti v sklepu; sklepna maz ali sklepna tekočina gosta tekočina v sklepih za zmanjšanje trenja; sklepna ovojnica tkivo, ki ovija sklep; ekon. sklepni račun skupek dokumentov, ki prikazujejo premoženjsko stanje, poslovni uspeh in navajajo podatke o poslovanju v določenem časovnem razdobju; zaključni račun; mat. sklepni račun račun, pri katerem se računa iz treh znanih količin četrta količina; žel. sklepni signal signal na zadnjem vagonu vlaka; sklepni vagon zadnji vagon vlaka, opremljen s signalno lučjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
srpàt -áta -o prid. (ȁ ā) pri starih Perzijcih, v zvezi srpati voz bojni voz, opremljen z ukrivljenimi rezili na kolesih, ojesu: vojska s pešci, konjeniki in srpatimi vozovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
téhničen -čna -o prid. (ẹ́) - 1. nanašajoč se na tehniko:
- a) tehnični izdelki / tehnični izum, napredek; tehnična pomoč; tehnično sodelovanje / tehnični kamen; tehnično in jedilno olje / tehnična izobrazba / tehnična inteligenca / tehnična in teoretična fizika; tehnična matematika / tehnični jezik, slovar / tehnični svinčnik patentni svinčnik z mino; tehnična pisava pisava s tiskanimi črkami predpisane oblike
- b) tehnični oddelek trgovine / tehnična opremljenost laboratorija
- c) tehnična izboljšava postopka, stroja / tehnični pripomočki pri pouku / tehnična dovršenost, spretnost
- 2. nanašajoč se na lastnosti česa glede na delovanje, uporabo: tehnični podatki o avtomobilu, stroju; aparatu so priložena tehnična navodila / tehnični predpisi; tehnični pregled proge, stavbe
- 3. nanašajoč se na praktično uresničitev dela, naloge: tehnični delavec, direktor, urednik; tehnično osebje / tehnična napaka, težava / teoretična in tehnična rešitev problema; tehnično delo
♦ ekon. tehnična norma norma, določena z merjenjem, izpopolnjevanjem delovnega postopka; fiz. tehnična atmosfera tlak 1 kiloponda na 1 cm2; gled. tehnična vaja preizkus likovne opreme na odru; les. tehnični les ves les razen drv; šol. tehnični pouk predmet, pri katerem se poučujejo tehnična pisava, tehnično risanje, osnove strojništva, elektrotehnike in prometne vzgoje; šport. tehnični knockout sodnikova prekinitev boksarskega boja zaradi nesposobnosti enega od tekmovalcev za boj ali obrambo; tehnične discipline discipline, zlasti atletske, pri katerih v večji meri prevladuje tehnična spretnost športnika; tehnična napaka pri košarki napaka zaradi kršitve pravil vedenja, ki jo med igro naredi igralec ali trener in se kaznuje s prostim metom; teh. tehnični prevzem strokovni ogled opravljenega dela, zlasti v gradbeništvu, pri katerem se ugotavlja skladnost izvedbe z odobrenim načrtom; tehnično risanje
téhnično prisl.: tehnično obvladati kaj; tehnično dobro opremljen; sam.: pog. dogovor s tehničnim s tehničnim direktorjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
telovadíšče -a s (í) kraj, prostor za telovadbo: urediti telovadišče;
šolsko telovadišče / letno telovadišče prostor, urejen in opremljen za telovadbo na prostem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
tòp tôpa m, mn. topóvi (ȍ ó) - 1. močno strelno orožje z dolgo cevjo za streljanje zlasti v bolj oddaljen cilj: topovi pokajo, ekspr. grmijo; top se je sprožil; nabiti top; uliti top; streljati s topovi; ladijski top
- 2. teh., navadno s prilastkom topu podobna naprava: s topom izstreliti harpuno / snežni, vodni top
● odgovoril je, kot bi ustrelil iz topa zelo hitro; ekspr. v jezi strelja nanj z vsemi topovi ga z besedami zelo napada; spi kot top zelo trdno
♦ elektr. elektronski top priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; šah. top šahovska figura, ki se giblje po vrstah in linijah; trdnjava; voj. netrzajni top ki deluje po reakcijskem principu; poljski top top večjega kalibra, opremljen s kolesi, ki se da vleči z vojaškimi vozili; protiletalski, protitankovski top; samohodni top
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
trimó -ja m (ọ̑) nekdaj visoko stensko ogledalo med oknoma: salon je bil opremljen s stilnim pohištvom in trimoji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
vagón -a m (ọ̑) vozilo, navadno brez lastnega pogona, za prevažanje potnikov, tovora po tirnicah: vagon (se) iztiri, se ustavi;
naložiti, priklopiti, raztovoriti vagon;
sestaviti, spojiti vagone;
povzpeti se na vagon, v vagon;
vagon podzemne železnice / jedilni, ležalni, spalni vagon; odprti vagon; poštni, potniški, tovorni, živinski vagon; službeni vagon z uradnim prostorom za vlakovodjo in prostorom za kolesa in drugo večjo prtljago potnikov; vagon hladilnik / železniški vagon
♦ teh. dvoosni, štiriosni vagon; žel. salonski vagon z oddelkom za pogovore, sestanke in oddelkom za spanje; sklepni vagon zadnji vagon vlaka, opremljen s signalno lučjo // z rodilnikom količina, ki gre v tako vozilo: naročiti vagon cementa, premoga, žita
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
zvóčniSSKJ -a -o prid. (ọ̄) zvóčna kártica -e -e ž (ọ̄, ȃ) rač.
plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča snemanje in predvajanje zvoka; glasbena kartica: zunanja zvočna kartica; Osebni računalnik je lahko opremljen z dobro zvočno kartico in je pravi snemalni studio
zvóčni semafór -ega -ja m (ọ̄, ọ̑)
semafor ali naprava, ki slepim in slabovidnim na prehodih za pešce z zvočnim signalom nakaže zeleno ali rdečo luč: Opozorila bi, da zvočni semaforji na prehodih za pešce niso dovolj glasni in zlasti pri daljših prehodih se je zelo težko orientirati po njihovem zvoku
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.