Braillov Braillova Braillovo; in Braillev; tudi brájev pridevnik [brájeu̯ brájeva brájevo] tudi [brájlou̯ brájlova brájlovo] STALNE ZVEZE: Braillova pisava, Braillova vrstica, Braillov pisalni stroj ETIMOLOGIJA: po francoskem učitelju Louisu Braillu (1809–1852), avtorju te pisave
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
gígabájtni gígabájtna gígabájtno pridevnik [gígabájtni] 1. ki lahko shrani (vsaj) en gigabajt podatkov1.1. del pridevniške zloženke v obliki n-gigabajtni ki je v zvezi z določenim številom gigabajtov
ETIMOLOGIJA: ↑gigabajt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
brálnik brálnika samostalnik moškega spola [brálnik] 1. naprava ali del naprave za branje podatkov
2. prenosna elektronska naprava za branje, shranjevanje elektronskih knjig; SINONIMI: e-bralnik
3. naprava ali del naprave, ki izdeluje kopije slik, dokumentov, navadno za shranjevanje na računalniku
4. programska oprema za ogled vsebine datotek v določenem formatu
5. programska oprema zlasti za slepe in slabovidne, ki pretvarja zapisano besedilo v govorjeno
ETIMOLOGIJA: ↑brati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
gravúra gravúre samostalnik ženskega spola [gravúra] 1. likovna tehnika, pri kateri se podobe, vzorce vrezuje v tršo podlago, navadno leseno, kovinsko, kamnito1.1. likovno delo, ki nastane z uporabo te tehnike
2. kar nastane z vrezovanjem črk, podob v tršo podlago
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Gravur, latinizirane oblike h Gravüre, prevzeto iz frc. gravure iz ↑gravirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
krtáča krtáče samostalnik ženskega spola [kərtáča] 1. priprava za čiščenje, pri kateri so navadno v leseno, plastično osnovo vstavljeni šopi ščetin, žice1.1. temu podoben pripomoček za česanje, nego telesa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kardätsche ‛glavnik za česanje volne, čohalnik za konja’, iz kardätschen ‛česati volno’, prevzeto iz it. cardeggiare, iz carda ‛glavnik za česanje volne’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
skúter skúterja samostalnik moškega spola [skúter] motorno kolo z manjšimi kolesi in prostorom za noge na sredini, ki ne dosega večjih hitrosti, navadno za vožnjo po mestu
STALNE ZVEZE: podvodni skuter, vodni skuter ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. scooter iz scoot ‛zdrveti, ucvreti jo’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
spójler spójlerja samostalnik moškega spola [spójler] priprava, vgrajena v karoserijo vozila, ki uravnava zračni upor in poveča stabilnost, aerodinamičnost vozila
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Spoiler) iz angl. spoiler ‛kdor nekaj pokvari’, iz spoil v pomenu ‛kvariti’, po lastnosti, da pokvari možnost, da bi vozilo lahko vzletelo - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
visokogórje visokogórja samostalnik srednjega spola [visokogórje] gorato območje nad zgornjo gozdno mejo
ETIMOLOGIJA: ↑visok + ↑gora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
bahávo prislov [bahávo] 1. takó, da se pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem1.1. ekspresivno takó, da se kaže, izraža taka samohvala, izpostavljanje
2. ekspresivno takó, da izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo
ETIMOLOGIJA: ↑bahav
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
lokárda lokárde samostalnik ženskega spola [lokárda] 1. večja riba s temnejšim progastim hrbtom in modrimi lisami po srebrnkastih bokih, ki živi na odprtem morju; primerjaj lat. Scomber japonicus; SINONIMI: iz zoologije plavica 1.1. ta žival kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: zlata lokarda ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. lòkārda in neke neznane roman. oblike iz lat. lacerta, prvotno ‛kuščar’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
oprímek oprímka samostalnik moškega spola [oprímək] 1. kar se uporablja za oprijemanje1.1. izboklina, razpoka v skali, steni, ki se je plezalec oprime pri plezanju
2. ekspresivno kar komu pomaga, mu kaj olajšuje
ETIMOLOGIJA: ↑oprijeti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.