bivalíšče -a s (í) kraj bivanja, prebivanja: v prijavi navedite rojstne podatke in bivališče; biti brez stalnega bivališča; začasno bivališče
♦ jur. obtoženec je neznanega bivališča
// knjiž. dom, stanovanje: zelo si je želel mirnega bivališča; lepo opremljeno bivališče / žival je zapustila svoje bivališče pod skalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

gipsárna -e ž (ȃ) pog. prostor, kjer se dela z mavcem; mavčarna: klinika ima novo, sodobno opremljeno gipsarno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

igríšče -a s (í) prostor za športne igre: napraviti, urediti igrišče; kot, meja, rob igrišča / igrati, tekmovati na domačem, tujem igrišču / nogometno, teniško igrišče; šolsko igrišče; igrišče za golf, košarko / športno igrišče
● publ. domače moštvo je gospodarilo na igrišču vodilo, usmerjalo igro; publ. sodnik je pokazal na sredino igrišča priznal gol in odločil nadaljevanje igre s sredine igrišča
♦ šport. izčrtati igrišče narediti, narisati vse črte, ki so potrebne za tekmovanje v nogometu, atletiki
// navadno v zvezi otroško igrišče prostor, namenjen otrokom za igranje: sodobno opremljeno otroško igrišče; rekviziti za otroško igrišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

izvídniški -a -o prid. (ī) nanašajoč se na izvidnike ali izvidništvo: izvidniški obhod, polet; izvidniška akcija / izvidniško poročilo / izvidniška točka / izvidniški čoln; izvidniška četa; izvidniško letalo letalo, prirejeno, opremljeno za izvidništvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

kardiomobíl -a [kardijomobil] m (ȋ)
ustrezno prirejeno in opremljeno prevozno sredstvo, ki služi za opravljanje preventivnih zdravstvenih dejavnosti, predvsem s področja srčno-žilnih bolezni: S kardiomobilom so se odpravili na pot in ljudem ponudili brezplačna predavanja, razstavo o dejavnikih tveganja za nastanek srčno-žilnih obolenj ter izobraževalna gradiva E ← nem. Kardiomobil iz (↑)kardio… + (↑)(avto)mobíl

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

knjíga -e ž (í) 
  1. 1. večje število trdno sešitih tiskanih listov: knjiga ima tristo strani; odpreti, zapreti knjigo; listati po knjigi; debela, drobna, tanka knjiga; velik format knjige; hrbet, platnice knjige; obsežna zbirka knjig / broširana, kartonirana, v usnje vezana knjiga; žepna knjiga manjša, cenena broširana knjiga
    // omara za knjige
    // delo, stvaritev v taki obliki: brati, napisati zanimivo knjigo; dobra knjiga; leposlovna, strokovna, znanstvena knjiga; poučna, zabavna knjiga; knjiga nabožne vsebine; knjiga o umetnosti / knjiga obravnava aktualne politične dogodke / podaril mu je knjigo pravljic / kuharska knjiga z navodili za kuhanje, serviranje jedi; šolske knjige učbeniki; pren., knjiž. učiti se iz knjige narave, življenja
  2. 2. navadno s prilastkom kot knjiga trdno sešiti listi za uradne zapise: ta knjiga je že popisana / voditi knjige / blagajniška knjiga knjiga ali kartoteka, v katero se vpisujejo vplačila in izplačila; blagovna knjiga v katero se vpisuje sprejemanje in izdajanje blaga; dolgovna knjiga dolžnikov; dopisna knjiga zvezek, knjiga za interna obvestila, sporočila; inventarna knjiga s seznamom inventariziranih predmetov; matična knjiga
    // tako sešiti listi za zapisovanje, vpisovanje: vpisati se v knjigo / pritožna knjiga; spominska knjiga; žalna knjiga v kateri se s podpisom izrazi sožalje ob smrti najvišjih državnikov tujih držav
  3. 3. večja enota obsežnejšega literarnega besedila: tretje poglavje druge knjige / roman v treh knjigah
    ●     ekspr. te knjige so vogelni kamen v naši kulturi so zelo pomembne; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; dijak sploh ni odprl knjige se ni učil, bral; ekspr. požirati knjige hitro, površno brati; veliko brati; ekspr. zmeraj bulji v knjige veliko bere, študira; pog., ekspr. kar naprej čepi pri knjigah bere, študira; on ji je neprebrana knjiga ne pozna njegovih lastnosti; knjiž. ta človek je odprta knjiga očitno kaže svoja čustva, namene; ekspr. to je knjiga vseh knjig zelo dobra
    ♦     adm. dostavna knjiga v kateri naslovnik s podpisom potrdi prejem pošiljke; film. snemalna knjiga dramsko besedilo, opremljeno z umetniškimi in tehničnimi napotki za snemanje na filmski, magnetoskopski trak; fin. glavna knjiga knjiga ali kartoteka, sestavljena iz sintetičnih kontov; temeljna poslovna knjiga za kronološko evidenco poslovnih dogodkov; jur. zemljiška knjiga s podatki o pravnih razmerjih zemljišča; navt. mednarodna signalna knjiga s šiframi za sporazumevanje z ladjami in pristanišči vseh narodov, držav; mednarodni signalni kodeks; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

komentár -ja m (ā) 
  1. 1. besedilo, ki kaj pojasnjuje; razlaga, pojasnilo: knjiga, pesem je brez komentarja; izdati rokopis z obsežnim komentarjem / študije in komentarji o romanu / filmski komentar; komentar h glasbeni oddaji je imel avtor sam
  2. 2. obširnejše, z (avtorjevimi) pojasnili in pripombami opremljeno poročilo, sestavek: napisati, objaviti, prebrati komentar; komentar o aktualnih zunanjepolitičnih dogodkih; sestavki in komentarji / športni komentar / televizijski komentar
    // nav. ekspr. mnenje, stališče: tvoj komentar nas ne zanima; duhovit, tehten komentar; dogodek je povzročil vrsto komentarjev / tu je vsak komentar odveč govorjenje, pojasnjevanje
    ●     ekspr. naredi hitro, pa brez komentarja izraža zahtevo, željo, ki ne dopušča ugovora

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

komfórten -tna -o prid., komfórtnejši (ọ̑) nav. ekspr. opremljen tako, da omogoča udobno bivanje: komfortno stanovanje / gradnja manj komfortnih hotelov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

luksuriózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko razkošen, sijajen: luksuriozne sobane

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

lúksuzen -zna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na luksuz, razkošen:
  1. a) tako luksuznega hotela še nisem videl; graditi luksuzna stanovanja / standardna in luksuzna izvedba avtomobila / luksuzni parnik, vlak; star. luksuzni avtomobil osebni avtomobil
  2. b) carina na luksuzne predmete; uvoz luksuznega blaga / luksuzni psi psi, zlasti majhni, za razvedrilo, zabavo
    ♦     zal. luksuzna izdaja izdaja na dražjem papirju, v boljši vezavi in boljši grafični opremi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

mavčárna -e ž (ȃ) prostor, kjer se dela z mavcem: klinika ima novo, sodobno opremljeno mavčarno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

nèokús -a m (ȅ-ȗ) kar je nasprotno, drugačno od okusa: vsakdo se oblači po svojem okusu ali neokusu / ekspr. stanovanje je opremljeno s precejšnjim neokusom / ekspr. njegovo razpoloženje se je stopnjevalo do neokusa zelo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

nèokúsen -sna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) ki ni okusen: neokusna jed; kosilo je bilo zelo neokusno / neokusna kravata, obleka / ekspr. njegova pripomba je bila precej neokusna
● ekspr. neokusen človek neprijeten, zoprn; ekspr. rad pripoveduje neokusne šale nespodobne, opolzke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

nèsodôben -bna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) ki ni sodoben: nesodobni nazori, ukrepi; nesodobne delovne metode / težko je sodelovati s tako nesodobnim človekom / stanovanje je opremljeno z nesodobnim pohištvom / pisateljev besedni zaklad je nesodoben / ekspr. nesodobne prometne naprave zastarele

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

oprémiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 
  1. 1. načrtno dati, razpostaviti pohištvo in druge predmete v kak prostor: opremiti sobo; opremiti si stanovanje / opremiti s starim pohištvom / dnevne sobe še ne bomo opremili še ne bomo kupili opreme zanjo; dvorano je opremila naša največja tovarna pohištva izdelala pohištvo zanjo
    // opremiti odrsko sceno
  2. 2. narediti, da ima delovna organizacija naprave, priprave, potrebne za opravljanje dejavnosti: opremiti delavnico, laboratorij; opremiti šole z instrumenti / opremiti letališče
    // dati k napravi, pripravi predmete za (boljše) delovanje: opremiti čoln, stroje; opremiti z jadri
  3. 3. narediti, da kdo dobi, kar je potrebno za opravljanje dejavnosti: opremiti armado, alpinistično odpravo; opremiti z modernim orožjem; opremiti se za v gore / opremiti konja
  4. 4. dati zunanjo podobo knjigi, gramofonski plošči: knjigo je opremil mladi akademski slikar / kot označba avtorstva prevedel X, opremil Y
  5. 5. publ. dati (k) čemu še kaj; dodati: opremiti knjigo z opombami; opremiti prevod s predgovorom / opremiti kupon s podatki vpisati nanj podatke
    ●     ekspr. s prvo plačo se je kolikor toliko opremil se oskrbel z obleko, oblačili
    ♦     adm. opremiti dopis z datumom navesti, napisati datum; opremiti prošnjo s prilogami priložiti, dodati priloge; film., rad. zvočno opremiti dodati radijski oddaji, filmu ustrezno glasbo, šume; navt. opremiti ladjo namestiti na ladji, kar je potrebno, predpisano, da je ladja sposobna za plovbo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

originálen -lna -o prid., originálnejši (ȃ) 
  1. 1. ki ni odvisen od kakega vzora, predloge, izviren: originalna domislica, misel; originalna rešitev problema / izdelek je originalen / originalen mislec, pesnik / hotel je biti originalen / originalna listina izvirnik
    // ki se po določeni lastnosti, nazorih, navadah loči od drugih: originalen človek / v marsičem je zelo originalen / originalen značaj
  2. 2. ki je v jeziku, v katerem ga je napisal avtor: najraje bere originalne romane / prevod je narejen po originalni izdaji
    // ki je tak, kakor ga je ustvaril umetnik: ima veliko originalnih slik starih mojstrov / zgradba romana je ostala originalna / na odločbi je originalen direktorjev podpis lastnoročen
  3. 3. prvoten, prvi: samo motor je še originalen, vse drugo je moral zamenjati / plesi v originalni obliki / na steni se vidi še originalna barva
    // pravi, pristen: originalno blago za kavbojske hlače / originalno vino naravno
    ♦     jur. originalni dokaz izvirni dokaz

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

paletizírani -a -o prid. (ȋ)
ki je povezan v večje tovorne enote za prevoz na paletah: transport paletiziranega tovora; Skladišče je opremljeno z velikimi regali in zato namenjeno skladiščenju predvsem paletiziranega blaga E ↑paletizírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

pomanjkljív -a -o prid. (ī í) 
  1. 1. ki nima vseh sestavnih delov celote, enote: pomanjkljiv naslov; predložili so pomanjkljive podatke; pomanjkljiva oprema
  2. 2. ki ni v skladu z zahtevanimi lastnostmi, zahtevano kakovostjo: pomanjkljivo delo, popravilo / pomanjkljiva znanstvena metoda / pomanjkljiva izobrazba; pomanjkljivo znanje / pomanjkljiva prehrana
  3. 3. ki ne obstaja v zadostni, zadovoljivi meri: pomanjkljivi dokazi; pomanjkljive informacije; pomanjkljiva navodila
    ●     ekspr. prišla je v pomanjkljivi obleki neprimerno, nedostojno oblečena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

potráten -tna -o prid., potrátnejši (á ā) nav. ekspr. ki po nepotrebnem porablja dobrine: v mladosti je bil bogat in potraten; potratna ženska; pri kuhanju je potratna / potratne pojedine; potratno življenje
// knjiž. razkošen: potratne palače; potratna ureditev sob
● ekspr. kaditi potratne cigarete zelo drage

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

razkóšen -šna -o prid., razkóšnejši (ọ́ ọ̄) 
  1. 1. ki ima sestavine, lastnosti, ki presegajo zadovoljevanje potreb povprečnega človeka: stanovati v razkošnem hotelu; kupiti si razkošen plašč; razkošna palača, sprejemnica; prirediti razkošno večerjo; opremiti hišo z razkošnim pohištvom / kupuje ji razkošna darila dragocena
    // razkošno življenje
  2. 2. nav. ekspr. ki vsebuje mnogo raznovrstnih elementov: blago ima razkošen vzorec / razkošne jesenske barve
  3. 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželene lastnosti, kakovosti v veliki meri: razkošen gozd / razkošna svetloba / lase si je česala v razkošno kito zelo debelo; do vile je bila speljana razkošna pot zelo široka, lepo urejena
    // razkošen občutek sreče zelo velik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

reanimobíl -a m (ȋ)
reševalno vozilo, dodatno opremljeno z napravami za reanimacijo: V reanimobilu je popolnejša oprema, na primer reanimacijski kovček, EKG, defibrilator, kisik, ventilator za umetno dihanje E ← nem. Reanimobil iz (↑)rèani(mácija) + (↑)(avto)mobíl

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

sénzor -ja m (ẹ̑) fiz. priprava, ki merjeno količino spreminja v električne signale, tipalo: kontrolirati temperaturo, tlak s senzorjem; letalo je opremljeno z različnimi senzorji / infrardeči senzor za zaznavanje infrardeče svetlobe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

signalizácija -e ž (á) 
  1. 1. glagolnik od signalizirati: izuriti se v signalizaciji z zastavicami; naprave za signalizacijo
  2. 2. celota signalnih naprav: postaviti signalizacijo na križiščih; letališče je opremljeno z najmodernejšo signalizacijo za nočne pristanke letal / avtomatska, požarna, železniška signalizacija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

snemálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na snemanje: snemalna ekipa je delala celo noč / snemalna kamera; snemalne naprave; nova snemalna tehnika / snemalni studio
♦ elektr. snemalna elektronka elektronka, ki spreminja optične slike v električne televizijske signale; snemalna glava del magnetofona, magnetoskopa, ki omogoča zapis informacije; film. snemalna knjiga dramsko besedilo, opremljeno z umetniškimi in tehničnimi napotki za snemanje na filmski, magnetoskopski trak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

suflêrski -a -o prid. (ȇ) gled. šepetalski: opravljati suflersko delo / suflerska knjiga dramsko besedilo, opremljeno s šepetalčevimi tehničnimi napotki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

šepetálski -a -o [u̯s in ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na šepetalce: šepetalsko delo / šepetalska knjiga dramsko besedilo, opremljeno s šepetalčevimi tehničnimi napotki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

Število zadetkov: 26