ávtokámp -a m
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
biltẹ̑n -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
bivalíšče -a s (í) kraj bivanja, prebivanja: v prijavi navedite rojstne podatke in bivališče;
biti brez stalnega bivališča;
začasno bivališče
♦ pravn. obtoženec je neznanega bivališča // knjiž. dom, stanovanje: zelo si je želel mirnega bivališča; lepo opremljeno bivališče / žival je zapustila svoje bivališče pod skalo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
biválno okólje -ega -a s
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
bôjna sekíra -e -e ž
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
bôjno kládivo -ega -a s
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Center za terenske raziskaveZanima me slovenski ustreznik za angleški termin field centre , ki označuje raziskovalno središče, opremljeno za terensko delo, ki se običajno nahaja na območju ali blizu območja, na katerem raziskovalci opravljajo svoje raziskave. Razmišljam o poimenovanju področni center ali pa terenski center.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
dovršêno nač. prisl. izraža, da je dejanje, stanje brez napak, pomanjkljivosti
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024
gipsárna -e ž (ȃ) pog. prostor, kjer se dela z mavcem; mavčarna: klinika ima novo, sodobno opremljeno gipsarno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
golorók -a -o in goloròk -óka -o (ọ̑; ȍ ọ́ ọ́) ~ ženska; poud. ~o, neoboroženo ljudstvo |slabo opremljeno|golorókost -i ž, pojm. (ọ̑; ọ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
GorenjevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Gorenjeva Gorenjevo pridevniknanašajoč se na podjetje Gorenje
nanašajoč se na športni klub Gorenje
IZGOVOR: [gorênjeu̯], ženski spol [gorênjeva], srednji spol [gorênjevo] in [gorénjeu̯], ženski spol [gorénjeva], srednji spol [gorénjevo]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
igríšče -a s (í) prostor za športne igre: napraviti, urediti igrišče;
kot, meja, rob igrišča / igrati, tekmovati na domačem, tujem igrišču / nogometno, teniško igrišče; šolsko igrišče; igrišče za golf, košarko / športno igrišče
● publ. domače moštvo je gospodarilo na igrišču vodilo, usmerjalo igro; publ. sodnik je pokazal na sredino igrišča priznal gol in odločil nadaljevanje igre s sredine igrišča
♦ šport. izčrtati igrišče narediti, narisati vse črte, ki so potrebne za tekmovanje v nogometu, atletiki// navadno v zvezi otroško igrišče prostor, namenjen otrokom za igranje: sodobno opremljeno otroško igrišče; rekviziti za otroško igrišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
inšpiciêntska knjíga -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
izvídniški -a -o prid. (ī) nanašajoč se na izvidnike ali izvidništvo: izvidniški obhod, polet;
izvidniška akcija / izvidniško poročilo / izvidniška točka / izvidniški čoln; izvidniška četa; izvidniško letalo letalo, prirejeno, opremljeno za izvidništvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
kardiomobíl -a m (ȋ) ustrezno prirejeno in opremljeno prevozno sredstvo, ki služi za opravljanje preventivnih zdravstvenih dejavnosti, predvsem s področja srčno-žilnih bolezni: avtodom kardiomobil;
ekipa kardiomobila;
akcije s kardiomobilom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
knjíga -e ž (í) 1. večje število trdno sešitih tiskanih listov: knjiga ima tristo strani;
odpreti, zapreti knjigo;
listati po knjigi;
debela, drobna, tanka knjiga;
velik format knjige;
hrbet, platnice knjige;
obsežna zbirka knjig / broširana, kartonirana, v usnje vezana knjiga; žepna knjiga manjša, cenena broširana knjiga / omara za knjige // delo, stvaritev v taki obliki: brati, napisati zanimivo knjigo; dobra knjiga; leposlovna, strokovna, znanstvena knjiga; poučna, zabavna knjiga; knjiga nabožne vsebine; knjiga o umetnosti / knjiga obravnava aktualne politične dogodke / podaril mu je knjigo pravljic / kuharska knjiga z navodili za kuhanje, serviranje jedi; šolske knjige učbeniki; pren., knjiž. učiti se iz knjige narave, življenja 2. navadno s prilastkom kot knjiga trdno sešiti listi za uradne zapise: ta knjiga je že popisana / voditi knjige / bela knjiga dogovorno oblikovana zbirka načel, zahtev za urejanje in upravljanje določenega področja; blagajniška knjiga knjiga ali kartoteka, v katero se vpisujejo vplačila in izplačila; blagovna knjiga v katero se vpisuje sprejemanje in izdajanje blaga; dolgovna knjiga dolžnikov; dopisna knjiga zvezek, knjiga za interna obvestila, sporočila; inventarna knjiga s seznamom inventariziranih predmetov; matična knjiga // tako sešiti listi za zapisovanje, vpisovanje: vpisati se v knjigo / pritožna knjiga; spominska knjiga; žalna knjiga v kateri se s podpisom izrazi sožalje ob smrti znane osebnosti3. večja enota obsežnejšega literarnega besedila: tretje poglavje druge knjige / roman v treh knjigah
● ekspr. te knjige so vogelni kamen v naši kulturi so zelo pomembne; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; dijak sploh ni odprl knjige se ni učil, bral; ekspr. požirati knjige hitro, površno brati; veliko brati; ekspr. zmeraj bulji v knjige veliko bere, študira; pog., ekspr. kar naprej čepi pri knjigah bere, študira; on ji je neprebrana knjiga ne pozna njegovih lastnosti; knjiž. ta človek je odprta knjiga očitno kaže svoja čustva, namene; ekspr. to je knjiga vseh knjig zelo dobra
♦ adm. dostavna knjiga v kateri naslovnik s podpisom potrdi prejem pošiljke; film. snemalna knjiga dramsko besedilo, opremljeno z umetniškimi in tehničnimi napotki za snemanje na filmski, magnetoskopski trak; fin. glavna knjiga knjiga ali kartoteka, sestavljena iz sintetičnih kontov; temeljna poslovna knjiga za kronološko evidenco poslovnih dogodkov; navt. mednarodna signalna knjiga s šiframi za sporazumevanje z ladjami in pristanišči vseh narodov, držav; mednarodni signalni kodeks; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; pravn. zemljiška knjiga s podatki o pravnih razmerjih zemljišča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
knjíga tónskega mójstra -e -- -- ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
komentár -ja m (ā) 1. besedilo, ki kaj pojasnjuje; razlaga, pojasnilo: knjiga, pesem je brez komentarja;
izdati rokopis z obsežnim komentarjem / študije in komentarji o romanu / filmski komentar; komentar h glasbeni oddaji je imel avtor sam 2. obširnejše, z (avtorjevimi) pojasnili in pripombami opremljeno poročilo, sestavek: napisati, objaviti, prebrati komentar;
komentar o aktualnih zunanjepolitičnih dogodkih;
sestavki in komentarji / športni komentar / televizijski komentar // nav. ekspr. mnenje, stališče: tvoj komentar nas ne zanima; duhovit, tehten komentar; dogodek je povzročil vrsto komentarjev / tu je vsak komentar odveč govorjenje, pojasnjevanje
● ekspr. naredi hitro, pa brez komentarja izraža zahtevo, željo, ki ne dopušča ugovora
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
komfórten -tna -o prid., komfórtnejši (ọ̑) nav. ekspr. opremljen tako, da omogoča udobno bivanje: komfortno stanovanje / gradnja manj komfortnih hotelov komfórtno prisl.:
oddaja komfortno opremljeno sobo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
komfórten -tna -o; -ejši -a -e (ọ̑; ọ̑) ~o stanovanje udobno, lepo opremljenokomfórtnost -i ž, pojm. (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
komfórtno nač. prisl. -ej(š)e (ọ̑; ọ̑) ~ opremljeno stanovanje udobno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
koríntska čeláda -e -e ž
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
luksuriózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. razkošen, sijajen: luksuriozne sobane luksuriózno prisl.:
luksuriozno živeti; luksuriozno opremljeno stanovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
lúksuzen -zna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na luksuz, razkošen:a) tako luksuznega hotela še nisem videl;
graditi luksuzna stanovanja / standardna in luksuzna izvedba avtomobila / luksuzni parnik, vlak; star. luksuzni avtomobil osebni avtomobilb) carina na luksuzne predmete;
uvoz luksuznega blaga / luksuzni psi psi, zlasti majhni, za razvedrilo, zabavo
♦ zal. luksuzna izdaja izdaja na dražjem papirju, v boljši vezavi in boljši grafični opremilúksuzno prisl.:
luksuzno opremljeno stanovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
marína -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
mavčárna -e ž (ȃ) prostor, kjer se dela z mavcem: klinika ima novo, sodobno opremljeno mavčarno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
méstni párk -ega -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
méstno okólje -ega -a s
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
mešálnik za méd -a -- -- m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
mína -e ž
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
molibdén molibdéna samostalnik moškega spola [molibdén] težko taljiva kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Mo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Molybdän, angl. molybdenum, frc. molybdène iz nlat. molybdaenum, iz gr. mólybdos ‛svinec’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
nènavádno nač. prisl. izraža, da se dejanje, stanje, lastnost opazno razlikuje od znanega, navadnega
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024
nèokús -a m (ȅ-ȗ) kar je nasprotno, drugačno od okusa: vsakdo se oblači po svojem okusu ali neokusu / ekspr. stanovanje je opremljeno s precejšnjim neokusom / ekspr. njegovo razpoloženje se je stopnjevalo do neokusa zelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
nèokúsen -sna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) ki ni okusen: neokusna jed;
kosilo je bilo zelo neokusno / neokusna kravata, obleka / ekspr. njegova pripomba je bila precej neokusna
● ekspr. neokusen človek neprijeten, zoprn; ekspr. rad pripoveduje neokusne šale nespodobne, opolzkenèokúsno prisl.:
neokusno pripravljena jed; neokusno opremljeno stanovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
nèsodôben -bna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) ki ni sodoben: nesodobni nazori, ukrepi;
nesodobne delovne metode / težko je sodelovati s tako nesodobnim človekom / stanovanje je opremljeno z nesodobnim pohištvom / pisateljev besedni zaklad je nesodoben / ekspr. nesodobne prometne naprave zastarele
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
nevẹ́sta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
nèzavarováno smučíšče -ega -a s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
oprémiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. načrtno dati, razpostaviti pohištvo in druge predmete v kak prostor: opremiti sobo;
opremiti si stanovanje / opremiti s starim pohištvom / dnevne sobe še ne bomo opremili še ne bomo kupili opreme zanjo; dvorano je opremila naša največja tovarna pohištva izdelala pohištvo zanjo / opremiti odrsko sceno 2. narediti, da ima delovna organizacija naprave, priprave, potrebne za opravljanje dejavnosti: opremiti delavnico, laboratorij;
opremiti šole z instrumenti / opremiti letališče // dati k napravi, pripravi predmete za (boljše) delovanje: opremiti čoln, stroje; opremiti z jadri 3. narediti, da kdo dobi, kar je potrebno za opravljanje dejavnosti: opremiti armado, alpinistično odpravo;
opremiti z modernim orožjem;
opremiti se za v gore / opremiti konja 4. dati zunanjo podobo knjigi, gramofonski plošči: knjigo je opremil mladi akademski slikar / kot označba avtorstva prevedel X, opremil Y 5. publ. dati (k) čemu še kaj; dodati: opremiti knjigo z opombami;
opremiti prevod s predgovorom / opremiti kupon s podatki vpisati nanj podatke
● ekspr. s prvo plačo se je kolikor toliko opremil se oskrbel z obleko, oblačili
♦ adm. opremiti dopis z datumom navesti, napisati datum; opremiti prošnjo s prilogami priložiti, dodati priloge; film., rad. zvočno opremiti dodati radijski oddaji, filmu ustrezno glasbo, šume; navt. opremiti ladjo namestiti na ladji, kar je potrebno, predpisano, da je ladja sposobna za plovbooprémljen -a -o:
razkošno opremljen salon; rov je tehnično dobro opremljen; avtomobil je opremljen za vožnjo v snegu; moderno opremljena armada; izdaja klasikov, opremljena z opombami; sobo je najel opremljeno; publ.: vozilo je opremljeno z dvotaktnim motorjem ima dvotaktni motor; knjiga je opremljena s ščitnim ovitkom ima ščitni ovitek / v malih oglasih opremljeno sobo oddam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
orientálsko [ije] primer. prisl. (ȃ) ~ opremljeno stanovanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
originálen -lna -o prid., originálnejši (ȃ) 1. ki ni odvisen od kakega vzora, predloge, izviren: originalna domislica, misel;
originalna rešitev problema / izdelek je originalen / originalen mislec, pesnik / hotel je biti originalen / originalna listina izvirnik// ki se po določeni lastnosti, nazorih, navadah loči od drugih: originalen človek / v marsičem je zelo originalen / originalen značaj 2. ki je v jeziku, v katerem ga je napisal avtor: najraje bere originalne romane / prevod je narejen po originalni izdaji // ki je tak, kakor ga je ustvaril umetnik: ima veliko originalnih slik starih mojstrov / zgradba romana je ostala originalna / na odločbi je originalen direktorjev podpis lastnoročen3. prvoten, prvi: samo motor je še originalen, vse drugo je moral zamenjati / plesi v originalni obliki / na steni se vidi še originalna barva // pravi, pristen: originalno blago za kavbojske hlače / originalno vino naravno
♦ pravn. originalni dokaz izvirni dokazoriginálno prisl.:
originalno opisovati; originalno zidana stavba; originalno opremljeno stanovanje; sam.: na sebi ima nekaj originalnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
párk -a m
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
počítniško nasêlje -ega -a s
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Polglasnik v imenu »Trst«Na kateri črki je ostrivec za polglasnik v besedi Trst?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
pomanjkljív -a -o prid. (ī í) 1. ki nima vseh sestavnih delov celote, enote: pomanjkljiv naslov;
predložili so pomanjkljive podatke;
pomanjkljiva oprema 2. ki ni v skladu z zahtevanimi lastnostmi, zahtevano kakovostjo: pomanjkljivo delo, popravilo / pomanjkljiva znanstvena metoda / pomanjkljiva izobrazba; pomanjkljivo znanje / pomanjkljiva prehrana 3. ki ne obstaja v zadostni, zadovoljivi meri: pomanjkljivi dokazi;
pomanjkljive informacije;
pomanjkljiva navodila
● ekspr. prišla je v pomanjkljivi obleki neprimerno, nedostojno oblečenapomanjkljívo prisl.:
pomanjkljivo govoriti tuje jezike; pomanjkljivo oblečena ženska; pomanjkljivo opremljeno stanovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
portál -a m
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
potráten -tna -o prid., potrátnejši (á ā) nav. ekspr. ki po nepotrebnem porablja dobrine: v mladosti je bil bogat in potraten;
potratna ženska;
pri kuhanju je potratna / potratne pojedine; potratno življenje // knjiž. razkošen: potratne palače; potratna ureditev sob
● ekspr. kaditi potratne cigarete zelo dragepotrátno prisl.:
živeti potratno; potratno opremljeno stanovanje / v povedni rabi potratno bi bilo kupovati tako drage stvari
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
prométni terminál -ega -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
razkóšen -šna -o prid., razkóšnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki ima sestavine, lastnosti, ki presegajo zadovoljevanje potreb povprečnega človeka: stanovati v razkošnem hotelu;
kupiti si razkošen plašč;
razkošna palača, sprejemnica;
prirediti razkošno večerjo;
opremiti hišo z razkošnim pohištvom / kupuje ji razkošna darila dragocena / razkošno življenje 2. nav. ekspr. ki vsebuje mnogo raznovrstnih elementov: blago ima razkošen vzorec / razkošne jesenske barve 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželene lastnosti, kakovosti v veliki meri: razkošen gozd / razkošna svetloba / lase si je česala v razkošno kito zelo debelo; do vile je bila speljana razkošna pot zelo široka, lepo urejena / razkošen občutek sreče zelo velikrazkóšno prisl.:
razkošno živeti; razkošno opremljeno stanovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
reanimobíl -a m (ȋ) reševalno vozilo, dodatno opremljeno z napravami za reanimacijo: naložili so ga v reanimobil in ga odpeljali v bolnišnico;
nakup novega reanimobila / reanimobil s popolno opremo za oživljanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
repetírka -e ž
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
režíjska knjíga -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
rôka Frazemi s sestavino rôka:
bíti čístih rôk,
bíti désna rôka kóga,
bíti igráča v rôkah kóga/čésa,
bíti igráčka v rôkah kóga/čésa,
bíti na désno róko,
bíti od rôk [kómu],
bíti pri rôki,
braníti se z rokámi in nogámi,
čiste rôke,
čístih rôk,
dáti kómu oróžje v rôke,
dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj,
délati kàj z lévo rôko,
désna rôka,
désna rôka ne vé, káj déla léva,
do komólcev krvávih rók,
držáti rôke krížem,
držáti rôke v žêpih,
držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah,
držáti vsè v svôjih rôkah,
dvígniti rôko náse,
iméti číste rôke,
iméti do komólcev krváve rôke,
iméti dvé lévi rôki,
iméti kóga/kàj pri rôki,
iméti krváve rôke,
iméti pólne rôke déla,
iméti prôste rôke [pri čém],
iméti sréčno rôko [pri čém],
iméti škárje in plátno v rôkah,
iméti umázane rôke,
iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah,
iméti vsè v svôjih rôkah,
iméti zvézane rôke,
iméti zvézane rôke in nôge,
íti na rôke kómu,
íti na róko kómu,
íti z lévo rôko v désni žèp,
izbíti kómu iz rôk zádnji adút,
izbíti kómu oróžje iz rôk,
iz drúge rôke,
iz pŕve rôke,
jemáti kàj z lévo rôko,
kjér bóg rôko vèn molí,
kot désna rôka,
krêpko pljúniti v rôke,
kupíti iz drúge rôke,
kupíti iz pŕve rôke,
léva rôka ne vé, kaj déla désna,
lotévati se čésa z lévo rôko,
lotíti se čésa z lévo rôko,
mázati si rôke [s čím],
méti si rôke,
na désno róko,
na lévo róko,
na lévo róko omožêna,
na róko se ženíti,
na róko sta se vzéla,
na róko živéti,
naredíti kàj z lévo rôko,
ne držáti rôk krížem,
ne iméti čístih rôk,
ne státi krížem rôk,
ne umazáti si rôk s krvjó,
odpráviti kóga z lévo rôko,
opráti si rôke [kot Pilát],
opráviti kàj z lévo rôko,
ostáti čístih rôk,
pásti v rôke pravíce,
pljúniti v rôke,
po pilátovsko si umíti rôke,
polítika môčne rôke,
položíti rôko náse,
ponúditi kómu rôko,
poročèn na lévo róko,
poročíti se na lévo róko,
postáti désna rôka kóga,
postáti igráča v rôkah kóga/čésa,
postáti igráčka v rôkah kóga/čésa,
poštêno pljúniti v rôke,
premágati kóga z lévo rôko,
preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk,
preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke,
preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk,
preštéti kóga/kàj na pŕste rôke,
pripeljáti kóga v rôke pravíce,
príti v rôke pravíce,
privêsti kóga v rôke pravíce,
prosíti za rôko kóga,
rôka pravíce,
rôka rôko umíva,
umázati si rôke [s čím],
umázati si rôke s krvjó,
umíti so rôke [kot Pilát],
upírati se z rokámi in nogámi,
vládanje z želézno rôko,
vládati z želézno rôko,
vodíti kóga/kàj z želézno rôko,
z lévo rôko,
z rokámi in nogámi,
z želézno rôko,
zaprosíti za rôko kóga,
zvéza na lévo rôko,
živéti iz rôk v ústa,
živéti na rôkah,
življênje iz rôk v ústa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
rúnka -e ž
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
sénzor -ja m (ẹ̑) fiz. priprava, ki merjeno količino spreminja v električne signale, tipalo: kontrolirati temperaturo, tlak s senzorjem;
letalo je opremljeno z različnimi senzorji / infrardeči senzor za zaznavanje infrardeče svetlobe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
signalizácija -e ž (á) 1. glagolnik od signalizirati: izuriti se v signalizaciji z zastavicami;
naprave za signalizacijo 2. celota signalnih naprav: postaviti signalizacijo na križiščih;
letališče je opremljeno z najmodernejšo signalizacijo za nočne pristanke letal / avtomatska, požarna, železniška signalizacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
sklédasta ávba -e -e ž
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
snemálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na snemanje: snemalna ekipa je delala celo noč / snemalna kamera; snemalne naprave; nova snemalna tehnika / snemalni studio
♦ elektr. snemalna elektronka elektronka, ki spreminja optične slike v električne televizijske signale; snemalna glava del magnetofona, magnetoskopa, ki omogoča zapis informacije; film. snemalna knjiga dramsko besedilo, opremljeno z umetniškimi in tehničnimi napotki za snemanje na filmski, magnetoskopski trak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
stanovánje -a
s prostor, prostori za bivanje, povezani v funkcionalno celoto
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024
stávbno zemljíšče -ega -a s
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
suflêrski -a -o prid. (ȇ) gled. šepetalski: opravljati suflersko delo / suflerska knjiga dramsko besedilo, opremljeno s šepetalčevimi tehničnimi napotki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
šepetálska knjíga -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
šepetálski -a -o [šepetau̯ski in šepetalski] prid. (ȃ) nanašajoč se na šepetalce: šepetalsko delo / šepetalska knjiga dramsko besedilo, opremljeno s šepetalčevimi tehničnimi napotki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
taksíranje SSKJ² samostalnik srednjega spola1. pogovorno vožnja taksija
2. premikanje letala po kopnem, navadno z drugim vozilom
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
tópničarsko bodálo -ega -a s
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
turístično sredíšče -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
unifórma -e ž
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Vavelska stolnicaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Vavelske stolnice samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [vávəlska stólnica], rodilnik [vávəlske stólnice]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
zavarováno smučíšče -ega -a s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
zímskošpórtno sredíšče -ega -a s
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.